Međugorje

Pravkar sem se vrnil iz Međugorja. Sodelavec, ki ni veren, mi je pred odhodom dejal, da naj imam pripravljeno kakšno prošnjo če se mi slučajno prikaže Marija. Vrjamem, da tega nisem vreden, prošen in namenov za molitev pa sem (smo) imel(i) zelo veliko, tako da se s tega vidika ni bilo za bat. Je pa vprašljiva vera. Že sedaj sem v življenju bil priča številnim čudežem in vedno bolj se mi razodeva, da je vera dar. Ali ti je podarjeno ali pa ne ali pa iščeš in si želiš da bi imel ta dar in se prepričuješ, da ga imaš. Je torej vera odločitev? Mislim, da bi bilo to preveč enostavno. Apostol Tomaž se je moral dotakniti vstalega Jezusa, da je lahko veroval.

Glede Međugorja pa še vedno ne vem, kaj naj si o vsem skupaj mislim. Ko sem bil pod jezusovimi nogami iz katerih tečejo solze sem rekel Verujem, toda ali je to dovolj? To romanje mi ni okrepilo vere. Sem veren, vendar moja vera ne dosega velikosti gorčičnega zrna! Dopuščam  možnost, da lahko romanje na tako imenovane svete kraje lahko komu okrepi vero oz., da lahko človek na takih krajih doživi Božjo bližino in najde vero.
Osebno me na takih poteh moti verski turizem, ki je žal vedno bolj prisoten na vseh romarskih poteh, hkrati pa se zavedam, da je to eden izmed pomembnih virov dohodka lokalnih prebivalcev, lokalne cerkve in redovne skupnosti in tudi prebivalcev Kitajske, ker so spominki in nabožne podobe večinoma "Made in China".
Verjamem, da lahko vzpostavim oseben odnos z Bogom tudi doma, lahko pa obiski oz. romanja na posebne t.i. milostne kraje pomagajo pri rasti v veri. Trudim se verjeti, da je vse o čemer govorijo res, da se vse res dogaja in da ni za vsem skupaj dobro načrtovani marketing. Če pa je res marketing potem pa so načrtovalcem vsega skupaj namenjene Jezusove besede: "Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje." (Mr 9, 42). Sodba bo na koncu prepuščena Bogu. Mi pa bo v izziv misel, ki se mi je prikradla pred obhajilom pri maši v Međugorju. Ko duhovnik reče "Kristusovo telo" običajno rečem "Amen!", od zdaj naprej pa bom poskušal reči "Verujem!" Poizkusite, ni lahko! Do sedaj mi tega na glas še ni uspelo izreči, dolga je pot do velikosti gorčičnega zrna, in da se lahko poklonimo in vse izročimo Jezusovim nogam...
 p.s.: Glede na vse kar je Bog naredil in kar vsak dan dela, je zanj narediti en tak milostni kraj kot je Međugorje mačji kašelj!

Dejanje ljubezni

Koliko možnosti za različna dejanja ljubezni do soljudi imamo v enem dnevu?
Veliko ali malo, odvisno od tega ali želimo videti te priložnosti ali pa ne.
Danes zjutraj je starejšemu gospodu, ko je stopal iz vlaka padla škatlica z očali iz perona pod vlak. Mimo njega nas je šlo zagotovo več 100 ljudi, nekateri so tudi opazili, kaj se mu je zgodilo, ustavila pa sva se 2.
Najprej sem bil v dvomih ali naj se ustavim ali naj tudi jaz grem naprej, potem pa sem se odločil, da se ustavim. Z mahnim dejanjem ljubezni sem si polepšal dan, sklonil sem se in izpod vlaka pobral njegovo škatlico z očali. Bil sem zelo zadovoljen in z nasmehom odšel v novi dan.

Vsaka taka zadeva pa ima seveda tudi drugo plat, gospod se ni zahvalil. Toda to mi ni preprečilo, da se tudi v prihodnje ne bi trudil za dejanja ljubezni.

Kristjani - preganjana kategorija

V zadnjem času sem začel po sili razmer razmišljati in opazovati kakšen je odnos ljudi, ki niso kristjani do nas kristjanov. Ali je to, da je nekdo kristjan sprejto pozitivno ali ne.

Če začne kronološko se je zadeva pri meni začela nekaj dni pred odhodom na Svetovno srečanje družin s papežem v Milano. Takrat sva s ženo naletela na novinarko 1. programa Radia Slovenija, ki nama je omenila možnost javljanja v živo iz dogajanja v Milanu. Zadevo sva sprejla, vendar je novinarka postavila nekaj pogojev. V javljanju naj ne omenjava (preveč) Cerkve, maše, papeža, verske dimenzije srečanja; vse to pa zato, ker uredniki niso temu naklonjeni, njen honorar pa je odvisen od ocen, ki jih dobi in če je zadeva preveč versko obarvana, so temu primerno ocene prispevka in celotne oddaje nižje in s tem je tudi honorar novinarke nižji (svoboda in neodvisnost novinarskega poklica se pokaže že tukaj). 

Zadeve se nato nadaljujejo z različnimi opazkami sodelavcev in ostalih ljudi, ki jih bežno preslišim, včasih pa se jezim sam nase, da se ne znam ob kakšni zadevi bolj ostro postaviti za vero. 

Ljudje privoščljivo in z velikomero škodoželnosti govorijo o Cerkvi, o njenem finančnem stanju in moralnih padcih in zablodah, nato pa vse te negativne zadeve, ki v Cerkvi zagotovo obstajajo in proti katerim se moramo vsi boriti, projecirajo na vse verujoče. Čudi jih, da lahko nekateri ljudje še vedno verujemo in se trudimo živeti v Ljubezni z Jezusom, čeprav tudi nam velikokrat ne uspe. Imajo nas za drugorazredne ljudi, za ljudi, ki niso toliko sposobni kot oni sami, tako na intelektualnem, osebnem, službenem nivoju, da je naše družabno življanje okrnjeno in da smo na splošno omejeni v razumevanju življenja. 

Še bolj pa me je zadeva presenetila ob zadnji aferi z domnevnim očetostvom kardinala Rodeta. Karinal se je tako odzval na poziv za test očetovstva, toda kot vedno so se pojavila ugibanja o pristnosti testiranja, ker da naj Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljanine ne bi bil primeren za izvajanje tovrstnih testov, saj je njegov predstojnik deklariran katoličan. Očitno smo vstopili v odbobje, ko katoličani ne bomo smeli več zasedati vodilnih funkcij, ker bomo s tem omajali ugled in strokovnost dela organizacij v katerih delamo. Torej smo v fazi preganjanja kristjanov. Toda Jezus nas pripravi tudi na to; 

Janez 15

18 »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. 19 Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. 20 Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše. 21 Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal. 22 Ko bi ne prišel in bi jim ne govoril, bi ne imeli greha, zdaj pa za svoj greh nimajo opravičila. 23 Kdor sovraži mene, sovraži tudi mojega Očeta. 24 Ko bi ne storil del med njimi, ki jih ni storil nihče drug, bi ne imeli greha; zdaj pa so jih videli, a kljub temu sovražijo mene in mojega Očeta. 25 Vendar naj se tako izpolni beseda, ki je zapisana v njihovi Postavi: Sovražili so me brez vzroka.

Pogumno naprej!

Posvetitve duhovnikov

Letos jih je 7.

Danes na praznik sv. apostolov Petra in Pavla v petek, 29. junija 2012, bodo slovenski (nad)škofje posvečevali nove duhovnike.

Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek bo ob 16. uri v stolnici sv. Daniela v Celju v novomašnika posvetil diakona Ivana Šumljaka iz župnije Zibika.

Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak je na predvečer praznika sv. Petra in Pavla v četrtek, 28. junija 2012, ob 17. uri v Logu pri Vipavi v novomašnika posvetil minorita Aleša Mohorčiča iz župnije Vrabče.

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres bo ob 9. uri v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani v novomašnika posvetil diakona Matevža Mehleta iz župnije Mengeš. Iz redovnih skupnosti bo posvetil frančiškana br. Jana Cvetka iz župnije Bohinjska Bistrica, salezijanca Gašperja Otrina iz župnije Domžale, lazarista Boruta Poharja iz župnije Selca ter minorita Andreja Sotlerja iz župnije Radovljica.

Napoved letošnjih mašniških posvečenj v Cerkvi na Slovenskem povzemamo po spletni strani SŠK.

Vir: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/DBE7A9A7080E8FA1C1257A250034D5DA?OpenDocument

Naj seme dobro obrodi!

VALTER

Svetovno srečanje družin - Milano 2012

Kaj me osreči

Zelo so mi všeč kartice "Kaj me osreči..." Vedno me nasmejijo oziroma mi razširijo miselne vzorce. :)

Zato je tukaj še nekaj mojih primerov:

- EKG izpis, ker pomeni, da imam še vedno srce!

- Hoja po stopnicah, ker sem z vsako stopnico bližje cilju.

- Žena, ker se je poročila z mano!

Aktualno?

Ekstaza smrti
- Srečko Kosovel - 

Vse je ekstaza, ekstaza smrti!

Zlati stolpovi zapadne Evrope,

kupole bele — (vse je ekstaza!) —

vse tone v žgočem, rdečem morju;

sonce zahaja in v njem se opaja

tisočkrat mrtvi evropski človek.

— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

Lepa, o lepa bo smrt Evrope;

kakor razkošna kraljica v zlatu

legla bo v krsto temnih stoletj,

tiho bo umrla, kot bi zaprla

stara kraljica zlate oči.

— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

A, iz oblaka večernega (zadnjega

sla, ki oznanja Evropi še luč!)

lije kri v moje trudno srce,

joj, in vode ni več v Evropi

in mi ludje pijemo kri,

kri iz večernih sladkih oblakov.

— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

Komaj rojén, že goriš v ognju večera,

vsa morja so rdeča, vsa morja

polna krvi, vsa jezera, in vode ni;

vode ni, da bi pral svojo krivdo,

da bi opral svoje srce ta človek,

vode ni, da pogasil bi z njo

žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.

In vse je večer in jutra ne bo,

dokler ne umremo, ki nosimo

krivdo umiranja, dokler ne umremo

poslednji...

Joj, v to pokrajino, še v to zeleno,

rosno zeleno pokrajino, še v to,

sonce večerno, boš zasijalo

s pekočimi žarki? Še v to?

Morje preplavlja zelene poljane,

morje večerne žgoče krvi,

in rešitve ni in ni,

dokler ne padeva jaz in ti,

dokler ne pademo jaz in vsi,

dokler ne umremo pod težo krvi.

Z zlatimi žarki sijalo bo sonce

na nas, evropske mrliče.

Nesorazmerje

Albanija – država o kateri tako malo vemo (vsaj zase lahko to trdim), zdaj sem imel priložnost to državo tudi obiskati. V tem omejenem času, ki sem ga lahko namenil ogledu in spoznavanju Albanije sem najprej spoznal njeno lepoto iz letala. Že ko smo pristajali, se takoj vidi njena hribovitost, suhe rečne struge, akumulacije, obalo, polja, erozijska žarišča, prašne makadamske gorske ceste, osamljena goska naselja in večje aglomeracije v ravninah. Nato pa letališče, mejna kontrola in čakanje na prtljago. Letališče je moderno, novo, 2 leti staro poimenovano po najbolj znani Albanki Materi Tereziji. Sledila je vožnja v center Tirane. »Avtocesta« je taka, da se lahko po vseh 4 pasih vozi v vse smeri, luknje so povsod, avtomobili vozijo v stilu, da je dovolj prostora za tri na enem pasu. 

So pa ljudje ponosni, pravi orlovski sinovi. Presenetili so me s svojo prijaznostjo, gostoljubnostjo, nasmehom in iznajdljivostjo.  Vsak nekaj počne ali prodaja, od čistilcev čevljev do neskončnega števila avtopralnic in mehaničnih delavnic, bencinskih črpalk na 100 m, pohištvenih salonov, oblačil, sadja in zelenjave, kitajskih izdelkov, komarjev, zidarjev, stihijske gradnje in še cele palete ostalih zadev, ki jih v tako kratkem času nisem uspel opaziti. Opazil pa sem nesorazmerje, ki bode v oči, bogati so res bogati in to tudi pokažejo, revni pa nimajo kaj za pokazati. 

Družinski referendum 2

Kaj se je zgodilo v nedeljo mi ni še čisto povsem jasno. Poleg tega, da smo zavrnili družinski zakonik na tako lep dan kot je materinski dan, smo pokazali, da je družina še vedno vrednota in da je za družino bistvenega pomena poleg otrok tudi (zakonska) skupnost moža in žene. Sploh pa je zakonska skupnost in z njo družina srčika vsake družbe, kar bi se morala politika zavedati in zato tudi ustrezno zakonsko poskrbeti. Če ne bo otrok, tudi države čez nekaj časa ne bomo potrebovali. Pa tudi ostalih stvari ne. Moja teza je, da povečanje števila otrok pospeši gospodarstvo in pozitivno vpliva na družbeni razvoj. Druga stvar, ki me bega so javnomnenske raziskave, že drugič zapored so prikazale drugačno sliko kot jo je nato volja ljudi (državnozborske volitve in sedaj še referendum). 

Mislim, da bi se morali izvajalci raziskav javnega mnenja vprašati o njihovi metodologiji in njihovem načinu izvajanje teh raziskav. Očitno je, da raziskave pač pokažejo to kar želi naročnik raziskave z njo pokazati. Kdor raziskavo plača, s tem tudi plača njene rezultate in že v naprej pove kakšne rezultate želi. S tem pred očmi moramo gledati na vsako tovrstno raziskavo.

V nedeljo smo poleg referenduma imeli tudi praznovanje Materinskega dne, gost tokratnega praznovanja je bil G. Robi Friškovec, ki je vsem skupaj pripravil čudovito pričevanje o njegovem poslanstvu t.i. zaporniškega duhovnika. In kaj nam je na ta dan povedal, povedal nam je da moramo najprej biti ljudje, šele nato vse ostalo. Največja težava je, da velikokrat pozabimo na to osnovno zadevo.

Post

Zdaj, ko smo že pošteno zakorakali v postni čas, se je pravi post začel tudi zame. Čeprav sem na začetku postnega časa, tako kot vsako leto, sprejel določene postne sklepe, da bi lahko skozi izponjevanje le teh postal boljši in se uril v vztrajnosti. Od včeraj sem na djeti, katere namen je, da ne uživah hrane, ki vsebuje gluten in da skušam razkisati telo.

Nikoli si nisem predstavljal, da bo kaj takega mene doletelo, vendar zaradi potrebe po izboljšanju zdravja, sem se odločil za tovrstno djeto.
Upam, da bo pomagala, da se mi zdravje izboljša in da še bolj doživeto izkusim letošnji postni čas.

Kopačke na klin!

Včeraj smo se odločili, da do septembra prekinemo z igranjem nogometa v dvorani. Dnevi so daljši, ozračje je toplejše in spet bo prišla na vrsto travnata podlaga. Jupi!

Krof

K mizi sede stari grof,
naroči si masten krof.
K mizi sede še grofica,
njej pa bolj diši potica.

Gleda, gleda stari grof:
"Šment, je majhen ta moj krof!"
Lotil bi se še potice,
če se ne bi bal grofice.

Pust in vlečna kljuka

Jutri bo že 3 tedne od kar čakam na homologacijo vlečne kljuke na avtu. Vedno, ko kličem na servis, mi zagotovijo, da bo v tem tednu zagotovo. Tudi danes je bilo tako. Na koncu sem jim rekel, da upam, da pust poleg pomladi prinese tudi homologacijo. Upam, da se oboje izpolni že jutri. 

Nekoliko sem že nejevolen zaradi tega in se sprašujem kaj lahko  sploh naredim, razen tega, da čakam.  Vremenska napoved že kaže sonček, homologacije pa žal še ni na vidiku.Grrrr :(

P.s.: "Eppur si muove" klicali so me iz servisa, da je homologacija že danes pripravljena! Jupi! :)

Referendum o družinskem zakoniku

Tukaj je povezava do družinskega zakonika, o katerem bomo državljani RS odločali na referendumu, ki bo 25. 3. 2012, na materinski dan.

Razlog za zgornjo povezavo je v tem, da si lahko vsi preberete o čem bomo dejansko odločali in da bomo o svojem glasu tudi razmislili in odgovorno ravnali. 

Tudi sam sem eden izmed mnogih, ki smo oddali glas podpore za t.i. Družinski referendum. V nadaljevanju želim zato predstaviti, kaj je bil razlog, da sem oddal glas za razpis referenduma in zakaj bom na referendumu glasoval proti.

Sprejetje novega družinskega zakonika nam večina akterjev predstavlja kot nujo. Ker nisem toliko seznanjen z vso družinsko zakonodajo, predpostavljam, da imajo prav in se tudi jaz pridružim njihovemu mnenju, da potrebujemo nov družinski zakonik. Vendar če sprejemamo nov družinski zakonik, dajmo le tega narediti takšnega, da bo kvalitetno sestavljen in da bo pokril celotno družbo na način, da ne bo kratil pravic otrok in da ne bo privilegiral določenih interesnih skupin. Ob tem pa moramo vseskozi zasledovati cilj, da pišemo zakonik za to, da zaščitimo tiste, ki so v družinah najbolj ranljivi - to so otroci. To je prva točka na katero moramo biti pozorni, na otroka.

Druga točka na katero se moramo osredotočiti je način, kako otroci v družino in na svet pridejo. Otroci se rodijo, za rojstvo otrok so potrebne moške in ženske spolne celice. 

Do oploditve pa seveda lahko pride na različne načine, s spolnim odnosom med moškim in žensko ali z umetno oploditvijo, ki lahko obsega zelo velik spekter dejavnosti. 

Tretja točka na katero moramo biti pozorni pa je, kje vse otroci živijo, v kakšnem okolju odraščajo in se razvijajo, s kom imajo stike, kdo skrbi zanje, po kom se zgledujejo, kakšne moralne in družbene vrednote ponotranjajo.

Večina otrok živi v družini, ki je sestavljena iz očeta in matere (vključno s posvojenimi), nato so otroci, ki živijo samo z materami, otroci, ki živijo samo z očeti, otroci brez staršev za katere skrbijo drugi sorodniki, otroci, ki živijo v rejniških družinah (družine z očetom in materjo), otroci, ki živijo v skupnostih dveh istospolnih partnerjev ali le z enim staršem, ki je istospolno usmerjen, otroci, ki živijo na ulici, in tudi ostale oblike, ki so manj pogoste in jih sedaj nisem naštel, ni pa rečeno da ne obstajajo.

Zdaj, ko sem naštel oporne stebre na katerih sloni moja odločitev, je čas, da odločitev in ne strinjanje s predlaganim družinskim zakonikom tudi utemeljim na konkretnih členih zakonika.
Proti zakoniku bom glasoval zaradi 137. člena in 138. člena, ki govorita o očetovstvu oz. materinstvu pri otrocih spočetih z biomedicinsko pomočjo, ki ne dovoljujeta, da bi se ugotavljalo materinstvo oz. očetovstvo glede na darovane spolne celice. Zame je to sporno, ker tako otrok nikoli ne sme izvedeti, kdo je njegov biološki starš, tudi če si to želi vedeti.
Poleg teh dveh členov, pa bom glasoval proti tudi zaradi 2. odstavka 217. člena, ki predvideva možnost, da otroka posvoji tudi "partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja". To pomeni, da lahko istospolni partner posvoji otroka svojega partnerja. Premalo pa so definirani pogoji posvojitve. Mogoče je, da bo v želji, da bi istospolni partnerji posvajali otroke svojih partnerjev prihajalo do večjega števila "odvzemov starševskih skrbi" enemu izmed bioloških staršev otroka. Druga skrb pa je, da je taka dikcija zgolj prehodna, ker bodo istospolni partnerji zahtevali enakopravno obravnavo pri posvojitvah in ustavno sodišče bo temu ugodilo. Potem pa ne bo več nikakršnih ovir za posvojitve, tudi nebioloških otrok s strani istospolnih partnerjev. Vse resne raziskave kažejo na to, da otrok za svoj normalen razvoj potrebuje tako ženski kot moški lik.
Pravica do otroka ni človekova pravica. Otroci pa imajo pravico do staršev.

Vrednost človeškega življenja

Včeraj sem gledal dokumnetarec, ki mi je dal navdih za tale zapis. Sprašujem se, koliko je vredno človeško življenje, kako danes duržba gleda na življenje in smrt, kako se naša kultura spreminja in postaja kultura smrti, kultura teme, kultura kjer niti človek ni več na prvem mestu, kaj šele Bog.

Če bi na ulici delal intervju in vprašal, ali bi bili pripravljeni ustreliti človeka, verjamem, da bi bil zelo majhen odstotek tistih, ki bi to bili pripravljeni storiti. Če bi vprašanje nekoliko spremenil in vprašal ali bi bili pripavljeni ustreliti otroka v vozičku, ki ga mama pelje na sprehod, bi bil delež ljudi, ki bi odgovorili pritrdilno še manjši, če pa vprašam ali bi ustrelili nosečnico v trebuh, bi večina vprašanih bila proti temu. Ko pa se vprašamo ali se lahko ubije še nerojenega otroka, nam že naša zakonodaja to dovoljuje in vsak dan to počnemo. To je postalo že tako sprejeta praksa, da skorajda ne pomislimo več o tem. Vsak dan se tik zraven nas dogaja genocid nad otroki, pa ne samo s splavi, ki so sproženi v ambulantah, temveč tudi s splavi, ki so posledica uporabe abortivnih kontracepcijskih sredstev. Številne mamice delajo preiskave o nuhalni svetlini o amniocentezi in se nato na podlagi teh rezultatov odločajo ali bodo otroka ubile ali ne. Ali je to kaj različno od metod nacistov, ki so tudi pobijali otroke, ki so bili drugačni od "normalnega standarda"?

Vsi mi, ki to beremo, mo bili nekoč taki kot ta otrok na sliki!

Pa dodajmo zločinu splava še drugi zločin, možnost evtanazije. Na blogu o evtanaziji sem zvedel, da na Nizozemskem, lahko starši zahtevajo evtanazijo za otroke stare do 12 let. Torej smo že na tej stopnji, da lahko ubijamo tudi tiste otroke, ki uspejo preiti skozi sito splava. Groza! 

Za konec pa še blog o pasjih zapovedih. Če bi se teh pasjih zapovedi držali tudi v medsebojnih odnosih, oziroma v odnosih do otrok, bi masikdaj ravnali s soljudmi boljše kot ravnamo sedaj. Včasih se do živali vedemo veliko lepše kot do ljudi. Še ena ugotovitev, ki se lahko konča le z vzklikom "Groza!".

Začela se je nacionalna splošna promocijska akcija ribogojskih in ribiških proizvodov

Včeraj 15. 2. 2012 se je začela promocijska kampanja za ribogojske in ribiške proizvode:

Na MKO pravijo, da je: »Osnovni cilj akcije je izboljšati prepoznavnost ribiških in ribogojskih proizvodov lokalnega iztovora oziroma proizvodnje, povečati porabo ribiških in ribogojskih proizvodov na prebivalca ter izboljšati ponudbo ribiških in ribogojskih proizvodov.«

Upam in verjamem, da jim bo to uspelo, in da se bomo potrošniki bolj pogosto odločali za zdrave in okusne obroke in jedi na osnovi rib. Hkrati pa bomo bolj posegali po naših lokalnih ribah in produktih.  

Še povezava do spletne strani, ki je namenjena promociji.

Boj in nogomet

Včeraj, prvič po dolgem času nisem šel na torkovo rekreacijo  - na nogomet.

Razlog ni bil valentinovo ampak povsem bolj praktične narave, želel sem it bolj zgodaj spat, ker če grem na nogomet, ne grem spat pred 23.45 in že nekaj dni čutim utrujenost.

Vendar kar sem ostal doma sem hkrati videl tudi koliko stvari je potrebno urediti, da nam je vsem skupaj lepše. Od pospravljanja posode, mize, perila, igrač, do priprave obleke za naslednji dan, umivanja, pogovora z ženo, do ogleda zadnjih 10 minut tekme Bayer – Barcelona. 

Ob vsej obilici dela, ki sva ga z ženo družno opravila, sva šla spat le nekaj minut prej kot če bi šel na nogomet. Sem pa ob tem imel dober občutek, ker sem nekaj koristnega naredil. Sem bil koristen in sem se boril s pospravljanjem. Zdaj pa preidemo, ki boju in od tam spet k nogometu.

Boj je za človeka (moškega) pomemben skoraj tako kot zrak. Brez boja, moški ubije v sebi svojo naravo, svoje bistvo s katerim je že na svet prišel. Moški mora pokazati, da je močan, da je sposoben, da ima cilj in namen za katerega se bori. Če želite lahko to imenujemo tudi tako, da je Bog človeka (moškega) takega ustvaril in želi, da se moški bori. Ker je človek ustvarjen po Božji podobi, Bog pa je bojevnik. 

Želja po boju, po dokazovanju svoje moči je položena že v majhne otroke, predvsem fantki že v starosti enega leta želijo pokazati, da so močni, da so pravi, da lahko ukrepajo in delajo. Ko sestaviš stolp iz kock ga želijo podreti, da s tem pokažejo, da so močni, želijo nositi težke stvari, vztrajajo v dejavnostih, ki zahtevajo fizični napor in moč, kar pri punčkah ni prisotno v tako izraziti meri.

Nogomet je primer boja, kjer se lahko dve moštvi (dve vojski) udarita ob enakovrednih pogojih in je uspeh odvisen od boja vsakega posameznika in celotne ekipe, zagotovo je tu prisotnih veliko elementov, izpostavil pa bom zgolj nekatere, ki bi morali biti tudi za vsakega moškega v vsakdanjem življenju pomembni. Menim, da je to zavedanje lastne moči, lastnega telesa, zmogljivosti in pomanjkljivosti, (samo)disciplina, požrtvovalnost, možnost predvidevanja, sprejemanja odgovornosti, odločnost, sprejemanje hitrih odločitev, možnost delovanja v stresnih situacijah, ohranjanja mirnosti, samozavesti, hkrati pa tudi spoštovati nasprotnika in ne ga podcenjevati, pa tudi ne ga sprejemati s prevelikim spoštovanjem. Ob golu pa sprostitev napetosti, zmožnost praznovanja in izražanje svojih čustev. Pristopati je potrebno spoštljivo vendar ob hkratnem zavedanju tudi lastnega dostojanstva in vrednosti.

Moški to potrebujemo. Še posebej to potrebujemo, ker v sodobnem času imamo vedno manj fizičnega dela in telesnega napora, brez katerega težje razvijemo dobro lastno samopodobo in osebnost. Potrebujemo boj, da lahko osebnostno napredujemo in zrastemo, tudi s pomočjo nogometa.

Ne verjamem v (L)ljubezen!

S tem stavkom me je (nas je) presenetila sodelavka na začetku meseca.

Naj pojasnim okoliščine. Dogovorili smo se, da je zadnji dan za oddajo naših prispevkov 14. februar. Ob tem se sodelavec oglasi, da je to dan zaljubljenih - valentinovo in da je to res zelo primeren dan, ker nanj zagotovo ne bomo pozabili. Ob tem pa se je sodelavka namrščila in jezno rekla, da ona ne verjame v (L)ljubezen, da je (L)ljubezen le za tiste, ki so dovolj naivni, da verjamejo vanjo.

Bum! Zadelo me je kot iz topa. Torej sem naivnež! Ker verjamem v L(l)jubezen, ker verjamem, da je večna, da nikoli ne mine, da bo vse prešlo, L(l)ubezen pa bo ostala. 

Ne vem, kaj je sodelavko pripeljalo do tega, da ima tako mnenje. Toda želim ji, da bi nekoč spoznala L(l)jubezen, da bi videla, da res velja kot pravi  apostol Pavel v 1. pismu Korinčanom:

"Ljubezen

1 Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.8 Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, 9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. 10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. 12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.13 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen."

Danes je praznik ljubezni, odprimo ji svoja srca, pustimo, da nas objame in tudi mi podarimo bližnjemu košček ljubezni ali pa vsaj eno dejanje ljubezni. Če bomo vsi naredili eno dejanje ljubezni na dan, bo vsem lepše!

Pastirsko pismo 2012

Včeraj so duhovniki pri mašah brali prvi del pastirskega pisma za postni čas 2012. Kar me je zmotilo v pismu je tako obrobna omemba gospodarskega stanja in dogajanja v mariborski nadškofiji. Mar smo verniki res take ovce, da vse požremo in se tudi an tem področju, v ustanovi, ki bi morala biti zgled ostalim, ne bo nič naredilo. Nobeden ne bo odgovorajal za svoja dejanja, ne pred cerkvenimi ne državnimi oblastmi, še manj pa pred nami verniki, ki smo zaupali svoja sredstva mariborski nadškofiji. Pri nas se je celo zgodilo, da kaplan tistih 35 besed namenjenih opravičilu za dogodke v mariborski nadškofiji sploh ni prebral. Zakaj, se sprašujem? Se je počutil nelagodno? Ali verniki nismo vredni niti tako kratkega opravičila in moramo slepo zaupati cerkvenim predstojnikom? Mislim da so taki časi že mimi. Zaslužimo si jasnega vpogleda v stanje, jasne razlage, kaj se je v tem letu na tem področju naredilo in kaj še načrtujejo. Strinjam se s patrom Bogdanom Knavsom, s stvarmi, ki jih je v pismu izpostavil in nelagodno mi je, da najvišji cerkveni predstavniki ne priznajo svojih napak, se zanje ne opravičijo, zanje nihče ne odgovarja in ne predstavijo svojih ukrepov vernikom. Mislim, da so vsaj to dolžni narediti, pa ne samo zaradi nas vernikov, ker mi bomo že požrli marsikaj, saj naša vera temelji na Jezusu, temveč tudi zaradi podobe, ki jo s tem Cerkev sporoča javnosti.

Imamo novo vlado

Po dobrih dveh mesecih imamo tudi mi ponovno vlado s polnimi pooblastili.
Vsi se zavedamo, da bo ta mandat še posebej težak, da je pred nami obdobje reform.
Upam, da bo vlada sposobna speljati ključne reforme in, da nas ne popelje z njimi nazaj v obdobje pred gospodarsko krizo.
Sedaj imamo zlato priložnost, da z reformami preidemo na novo stanje, na nove razvojne cilje, ki bodo okoljko naravnani, trajnostni in bodo omogočali blaginjo vsem ki bodo za to kaj naredili, ne le elitam.

Zakon je zakon!

Včeraj sva skupaj z ženo ugotovila, da je res lepo, da vsa midva poročena! Pogovarjala sva se o dveh filmih, ki sva jih v zadnjem času gledala, o odnosih, o knjigah, ki sva jih brala, o preizkušnjah, ki nas v življanju doletijo.
Ugotoila sva, da se večina filmov konča tam, kjer bi se v resnici morali začeti. Filmi se končajo s poroko.

Kakšno zavajanje! S poroko, bi se morali filmi šele začeti! Ker po poroki se šele začne pravi film, pravo življenje, katerega temelje si seveda postavimo v času skupne hoje. Kot si pripravimo teren pred poroko tako lahko po poroki plešemo, ne glede na to kakšna je glasbena podlaga. Včasih je glasba bolj divja, včasi mirna, včasih taka, da je ne slišišt takoj, spet drugič pa ti takoj pride v uho. Če se pred poroko na to pripraviš in veš, da če te kej presenti, bo tvoj zakonec stal ob tebi, se s skupnimi močni lahko prilagodiš vsem zvrstem glasbe. Zakon je res zakon!

Čas za zakonca

Koliko časa na dan (teden, mesec, leto) naj zakonca namenita drug drugemu? Kaj to sploh pomeni nameniti čas zakoncu? Ali to pomeni, da si načrtno vzameta čas za pogovor, za skupne dejavnosti, za počitek, rekreacijo, delo in sprostitev?
Zagotovo so to zelo pomembni dejavniki, ki si jih morata zakonca smiselno urediti glede na ostale obveznosti, morata si točno odmetiti čas zase in se posvetiti drug drugemu, pa če le za 10 minut. Naj bo to čas podarjanja in izražanja ljubezni do sozakonca. Čas, ki utrjuje medsebojno povezanost.

Jaz čas za zakonca ne odmerjam glede na uro, dan, teden, mesec, leto. Jaz sem za zakonca se ob poroki odločil. Odločil sem se, da ženi posvetim ves svoj čas, ki mi še ostaja na voljo, da ga preživim z njo, da bom vedno ob njej. Zato tudi, ko fizično nisem prisoten ob ženi, je moj čas namenjen njej in zanjo, za najino družino, za najino zakonsko rast. 

Reševanje ekonomske krize

Cel svet se ubada z reševanje ekonomske krize, tečaji delnic in denarnih valut se gibljejo gor in dol, z različnimi ukrepi jih držimo nad površjem, nobeden pa si ne upa pogledati resnici v oči.

Za krizo smo si krivi sami! Sami smo si krivi, ker živi na kreditih in na leazinginh.
Težko si priznamo in še težje sprejmemo, da živimo na preveliki nogi, da živimo na račun naših otrok, na račun tistih, ki jih (še) ni. Potrebna je sprememba mentalitete, sprememba odnosa do materialnih dobrin in do življenja.
Danes za otroke ni prostora pa čeprav so samo otroci tisti, ki nas lahko rešijo iz te krize. Vprašali se boste ali je z mano vse v redu? Ja je, če želimo rešitve, moramo imeti radi otroke in jih sprejeti. Otroci pomenijo zagon gospodarstva, zaradi otrok se poveča potrošnja, otroci so uporabniki storitev in na koncu so otroci tudi delavci. Na prvi pogled mogoče rešitev ni najbolj logična in jasna, toda tehten razmislek pokaže, da je najboljša rešitev krize sprememba demografske politike in s tem demografske slike "razvitega" sveta. Vlade bi morale spodbujati rodnost in olajšati možnosti razvoja in delovanja malih in mikro podjetij na lokalni ravni. Prosti pretok blaga, ljudi in storitev bi moral postati realnost. Sprva bi bil to velik šok za številne družbene sisteme in gospodarstva vendar bi na dolgi rok zadeve mogoče delovale. Težko je namreč s takim tempom nadaljevati hlastanje za dobičkom in nenehno gospodarsko rastjo.
 

Terminator & Rocky

Običajno v filmih onadva druge spravita v bolniščnično oskrbo, včasih pa jo tudi onadva potrebujeta. Taki prizori pa so unikatni.

Na čim hitrejše okrevanje!
(vir: http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-sotrpina-arnie-in-sly-skupaj-na-popravilo-ramena/276451)

Dobra knjiga

Na leto preberem vsaj 12 knjig, zagotovo več toda točnega štvila ne vem.
V soboto sem po dolgem času zavestno prebedel pol noči ob knjigi - Bela kot mleko, rdeča kot kri. Že dolgo me ni kakšna knjiga tako pritegnila v branje (razen knjigi Cena, ki sem jo plačal in Frančiškan v SS).

Kjiga je napisana na tako preprost in logičen način, na način, ki mi je blizu. Obsega starostno obdobje odraščanja, katerega ne dolgo nazaj se bil del. Ukvarja se s prijatelstvom, šolo, ljubeznijo, iskanjem smisla, trpljenjem, pravičnostjo, usodo, vero, nogometom in z vsem s čimer se mladostniki ukvarjajo. 

Preprosto knjiga, ki jo priporočam vsem predvsem zaradi vsebine in sporočilnosti.

Za predokus pa samo dva citata iz knjige:

"Samo kdor prenaša tvoj smrad te zares ljubi."

 "Ljubezen ne obstaja zato da nas osreči, temveč zato, da nam pokaže, koliko smo sposobni prenašati bolečino."