Nesorazmerje

Albanija – država o kateri tako malo vemo (vsaj zase lahko to trdim), zdaj sem imel priložnost to državo tudi obiskati. V tem omejenem času, ki sem ga lahko namenil ogledu in spoznavanju Albanije sem najprej spoznal njeno lepoto iz letala. Že ko smo pristajali, se takoj vidi njena hribovitost, suhe rečne struge, akumulacije, obalo, polja, erozijska žarišča, prašne makadamske gorske ceste, osamljena goska naselja in večje aglomeracije v ravninah. Nato pa letališče, mejna kontrola in čakanje na prtljago. Letališče je moderno, novo, 2 leti staro poimenovano po najbolj znani Albanki Materi Tereziji. Sledila je vožnja v center Tirane. »Avtocesta« je taka, da se lahko po vseh 4 pasih vozi v vse smeri, luknje so povsod, avtomobili vozijo v stilu, da je dovolj prostora za tri na enem pasu. 

So pa ljudje ponosni, pravi orlovski sinovi. Presenetili so me s svojo prijaznostjo, gostoljubnostjo, nasmehom in iznajdljivostjo.  Vsak nekaj počne ali prodaja, od čistilcev čevljev do neskončnega števila avtopralnic in mehaničnih delavnic, bencinskih črpalk na 100 m, pohištvenih salonov, oblačil, sadja in zelenjave, kitajskih izdelkov, komarjev, zidarjev, stihijske gradnje in še cele palete ostalih zadev, ki jih v tako kratkem času nisem uspel opaziti. Opazil pa sem nesorazmerje, ki bode v oči, bogati so res bogati in to tudi pokažejo, revni pa nimajo kaj za pokazati.