Včeraj sem gledal dokumnetarec, ki mi je dal navdih za tale zapis. Sprašujem se, koliko je vredno človeško življenje, kako danes duržba gleda na življenje in smrt, kako se naša kultura spreminja in postaja kultura smrti, kultura teme, kultura kjer niti človek ni več na prvem mestu, kaj šele Bog.
Če bi na ulici delal intervju in vprašal, ali bi bili pripravljeni ustreliti človeka, verjamem, da bi bil zelo majhen odstotek tistih, ki bi to bili pripravljeni storiti. Če bi vprašanje nekoliko spremenil in vprašal ali bi bili pripavljeni ustreliti otroka v vozičku, ki ga mama pelje na sprehod, bi bil delež ljudi, ki bi odgovorili pritrdilno še manjši, če pa vprašam ali bi ustrelili nosečnico v trebuh, bi večina vprašanih bila proti temu. Ko pa se vprašamo ali se lahko ubije še nerojenega otroka, nam že naša zakonodaja to dovoljuje in vsak dan to počnemo. To je postalo že tako sprejeta praksa, da skorajda ne pomislimo več o tem. Vsak dan se tik zraven nas dogaja genocid nad otroki, pa ne samo s splavi, ki so sproženi v ambulantah, temveč tudi s splavi, ki so posledica uporabe abortivnih kontracepcijskih sredstev. Številne mamice delajo preiskave o nuhalni svetlini o amniocentezi in se nato na podlagi teh rezultatov odločajo ali bodo otroka ubile ali ne. Ali je to kaj različno od metod nacistov, ki so tudi pobijali otroke, ki so bili drugačni od "normalnega standarda"?
Pa dodajmo zločinu splava še drugi zločin, možnost evtanazije. Na blogu o evtanaziji sem zvedel, da na Nizozemskem, lahko starši zahtevajo evtanazijo za otroke stare do 12 let. Torej smo že na tej stopnji, da lahko ubijamo tudi tiste otroke, ki uspejo preiti skozi sito splava. Groza!
Za konec pa še blog o pasjih zapovedih. Če bi se teh pasjih zapovedi držali tudi v medsebojnih odnosih, oziroma v odnosih do otrok, bi masikdaj ravnali s soljudmi boljše kot ravnamo sedaj. Včasih se do živali vedemo veliko lepše kot do ljudi. Še ena ugotovitev, ki se lahko konča le z vzklikom "Groza!".
Ni komentarjev:
Objavite komentar