Namesto Miklavža Čušinovo pismo Miklavžu

Kot vedno raztura! "Krščansko vzgojo bi bilo potrebno ukiniti."

Giorni passati

To slikico je imela prijateljica Kristina objavljeno na Facebook-u.

 

Vsaka točka natančno opisuje kako smo igrali nogomet, in preigrali smo ga veliko!

Še uslužnostni prevod z razlago. 

10 pravil uličnega nogometa 

1 Najdebelejši je vratar. 

Zasede največjo površino gola, je počasen in ponavadi izgubi vsako žogo, ki mu jo podaš. Najmanj škode naredi v golu, pa še kakšno žogo lahko ustavi. 

2 Lastnik žoge določi kdo igra.

Normalno, da je tako, razen če zmanjka igralcev za dobro igro in se koga usmili.

3 "Penal" se določi samo če se kdo poškoduje.
To je edina pravična odškodnina za poškodbo, pa še to le v primeru krvi ali nezmožnosti nadaljevanja igre.

4 Konec tekme je, ko so vsi utrujeni.
#globoko dihanje# 
" Jaz ne morem več!" 
"Jaz tudi ne!"
#globoko dihanje#
"Gremo samo nabijat na gol!"
"Ja!"

5 Ne šteje rezultat, pravi zmagovalec je tisti, ki da zadnji gol.
"Končamo! Tisti, ki da prvi gol zmaga!"

6 Brez sodnika.
Normalno! Sodimo sami, kot nam paše.

7 Če ni žoge, je dobra tudi plastična flaša.
Ali pa karkoli drugega kar se da brcat.

8 Če si izbran kot zadnji pomeni, da si za nič.
Res je! Prej ko se s tem sprijazniš boljše je. Ali pa se ponudiš za vratarja.

9 Najbolj stresni del je če moraš po žogo pod avto.
Ali v sosednji vrt ali na dvorišče od gostilne ali na balinišče, ali pred župnišče ali v gozd, ali ...možnosti je nešteto in vse so zelo stresne, še posebej če se vrneš brez žoge.

10 Če mora lastnik žoge predčasno oditi, je igre konec.
Ker je običajno odnesel tudi žogo.

Prvih 42,195 km

Pa sem pretekl oz. prehodil maraton. Čas 4 ure in 19 minut. Skupno 949.

Mogoče bo kdo rekel, da je to razočaranje, tudi sam sem pričakoval več, toda realno je, da moram biti vesel, da sem sploh prišel v cilj. Ugotovil sem, da sem narejen za nogomet in za tek na krajše razdalje. Tek do 10 km je idealen zame, tudi do 21 km še gre, kar je več pa je eno samo mučenje. Okoli 35. kilometra pa sem se tokrat dobesedno zaletel v zid in do cilja sem pricapljal. Do 35. kilometra sem se tudi držal časovnega plana glede tempa teka, ki je bil 5minut in 30 sekund na kilometer. Od tod naprej pa je bil popolni mrk. Glava je govorila nogam naj tečejo, noge pa je niso več ubogale. Bal sem se krčev v nogah in tega, da bi moral odstopiti, zato sem drastično zmanjšal tempo in začel z dokaj hitro hojo. 

Zato, da sem končal je kriva smo istrijanska trma, ki pravi: "Krepat ma ne cedit!" in nisem "cedu" do cilja. Tokrat se je obrestovalo. Poleg tega pa so bili "krivci" za to, da sem prišel v cilj predvsem žena, ki mi je omogočila treninge, Matevž, Roman in Dominika, ki so me spodbujali na poti in v cilj

 

Še časi po kilometrih: 

5km	10km	16km	21km	26km	31km	37km	Rezultat
0:26:11	0:53:04	1:26:03	1:53:21	2:21:41	2:52:42	3:40:53	4:19:06

Prva misel po prihodu v cilj je bila: "Prvič, zadnjič in nikoli več!" 

Zdaj pa pravim, da mogoče še kdaj, toda definitivno bo za to potrebno več priprave in bolj sistematični treningi. Namen pa naj bo zahvala!

P.s. Žena hvala za ves čas, ki sem ga lahko namenil pripravam in za vse spodbude.
Matevž in Roman, hvala za slike, Matevž, hvala za spodbude, prostor za preoblačenje, logistiko in prevoz.
Dominika, hvala za spodbudo ob progi.

Odštevanje

Še tri dni je do Ljubljanskega maratona, ki bo 18. po vrsti, zame pa prvi. Sad dela teh mesecev se bo pokazal v enem dnevu na 42 km razdalji. Priznam da že čutim vznemirjenost, predvsem zato, ker se podajam v neznano.
Prijatel Hussam, ki je pretekel že 4 maratone (zadnejga pred dvema tednom) mi je rekel, da ko ga enkrat pretečeš ga želiš preteči ponovno. Bomo videli, zaenkrat ostajam pri tem, da ga želim prmagati.
Gremo!

Dve nevesti in praznik priključitve Primorske matični domovini

Preteki vikend sem si ogledal predstavo Dve nevesti, ki jo je napisal Cvetko Golar, na isti dan pa je potekala tudi proslava ob priključitvi Primorske k matični domovini. Ikonografija obeh prireditev ne bi mogla biti bolj različna. Na prvi se je praznovalo ljubezen, poštenje in slovenstvo, na drugi pa se je praznovalo komunistično revolucijo. Zakaj ne sodijo totalitarni simboli na državne proslave sem že pisal tule. Zakaj pa smo Slovenci tako nesamozavestni, nacionalno nezavedni in tako malo ponosni na svojo domovino pa se sprašuje tudi pisatelj Boris Pahor, ki so mu v nedeljo pripravili praznovanje 100 letnice na dvorcu Zemono. Vprašal je, zakaj Primorska ne praznuje praznika priključitve k matični domovini, saj na poti iz Trsta do Zemona ni videl nobenih zastav. V Italiji bi bilo na tak praznik vse polno zastav. Mogoče ni bilo slovenskih zastav, ker bi raje mahali z Jugoslovanskimi? Ali pa le zato ker nas je strah da bodo sosedje mislili, da smo nacionalisti. Mi pa to že nismo in zato na državni praznik ne izobesimo slovenske zastave! Primorci vstanejo ob pesmi Vstala Primorska, zato ker to ponazarja odpor proti fašizmu (tu vstanem tudi jaz), ne pomislijo pa na to, da ponazarja to tudi komunistično revolucijo (tu pa se usedem) in vse njene posledice, da je to revolucionarna nasilniška pesem, ki ne sodi v moderno Evropo.

Slovenci smo res smešni, bojimo se sami sebe in svojega rodu se sramujemo, poveličujemo pa individualizem in tiste, "ki se znajdejo", četudi mimo zakonov, bolj kot so lumpi bolj jim ploskamo in še raje sledimo. Naše sodstvo in policija pa nauspešno spremljata in z neukrepanjem podpirata, delovanje teh, ki se znajdejo. Podpiramo in živimo pretekle vzorce, ki jim je zgodovina že odredila svoje mesto in prav tako so jim svoje mesto odredile tudi vse demokratične evropske države. Le Slovenci tega nismo sposobni. Še vedno imamo ulice in trge poimenovane po revolucionarnih zločincih. Ali imamo tako malo nacionalne zavesti in ljubezni do domovine, da se to zrcali tudi v naši himni? Ta je tako zelo odprta, širokogrudna in svetovljanska. Toda državi, ki nima razčiščenih pojmov, tudi taka svetovljanska himna ne pripomore veliko. Najprej bi se morali zavedati, da besedilo naše himne ne velja le za vse narode temveč za vse ljudi (Žive naj vsi narodi), tudi za tiste, ki imajo drugačno mišljenje od našega. Tudi za tiste, ki so bili po vojni zločinsko pobiti in za vse njihove svojce. A je težko brati te besede, če se z njimi ne strinjaš? Himna naj bi bila namenjena tudi temu, da vzbudi v človeku narodno zavest in domoljubna čustva ter povelučuje domovino. Naša himna niti z besedo ne omenja Slovenije, za razliko od večine ostalih narodov, ki jim ni težko v himni opevati vrline svoje domovine (Italija, Hrvaška, ...). Naša himna poveličuje vse narode, le lastnega ne, je napitnica in poje hvalo drugim, Slovenec pa obmemogel od pijače benti nad svojo usodo. Zato podpiram iniciativo, da se himni doda še eno kitico. 

Mogoče pa bi morali razmisliti celo o tem, da bi himno zamnejali s pesmijo Slovenc sem. Toda to bi bilo najverjetneje že preveč nacionalistično, da bi morali to pesem peti, kaj šele, da bi se je otroci v šoli učili...

Na koncu predstave Dve nevesti, je moški pevski zbor (Škofjeloški oktet) zapel pesem Slovenc sem, nihče od navzočih ni vstal, pa bi bilo prav, da bi vsi stali in vsi peli.

Šele, ko bomo znali sami sebe vrednotiti in ceniti, bomo lahko bili enakopravni v odnosu do drugih.

Za ponazoritev, še praktični primeri: 

Slovenec sem:

Himna Slovenije: 

God

Pri nas nismo imeli navade praznovanja godu, odkar sem se pa poročil, je vse drugače in prav je tako! Gre za čudovito navado, ki pa se je žal ponekod že izgubila in pozablja se njen pomen. Pomembno je, da se zavedamo, da imamo v nebesih svetnike, katerim se lahko še posebej priporočamo in, ki še posebej skrbijo za nas. Posebno mesto pa imajo svetniki po katerih nosimo krstno ime.
Zato pri nas praznujemo tako rojstni dan kot tudi god. Konec koncev ima rojstni dan vsaka krava, god pa ne.

Letos so me še posebej presentili.
Ostaneš brez besed, ko ti tašča za god speče torto... :)))

Ko se ti svak ponudi in ti zvečer varuje otroke in, ko lahko greš z ženo na koncert od Jana.

Hvala, res lepo presenečenje in praznovanje godu.

P.s.:
Več o sv. Jerneju na Vir 1 in Vir 2  in evangeljski odlomek, ki se ga bere na god sv. Jerneja

Janezov evangelij 1,45-51 
⁴⁵ Filip dobi Natanaela in mu reče: »Njega, o katerem so v postavi pisali Mojzes in preroki, smo našli: Jezusa, Jožefovega sina, iz Nazareta.« ⁴⁶ Natanael mu reče: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu reče: »Pridi in poglej!« ⁴⁷ Ko Jezus vidi, da Natanael prihaja k njemu, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« ⁴⁸ Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« ⁴⁹ Natanael mu pravi: »Učenik, ti si božji Sin, ti si Izraelov kralj.« ⁵⁰ Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ. Še kaj večjega ko to boš videl.« ⁵¹ In mu reče: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in angele božje nad Sinom človekovim gor in dol hoditi.«

Kje so roke?

Eden izmed prvih stavkov, ki jih je včeraj izrekel Jan na koncertu.
Roke so na začetku zadržano šle v zrak, toda nato so bile vse pogosteje v zraku in na koncu so izsilile še dodatek.
Jan res zna! Ni jih mnogo, ki bi bili tudi v domačem kraju tako uspešni. Najtežje je navdušiti domačine. Jan to zna.

Zdaj pa samo za Marijo utrinek iz koncerta.

Na naslednji koncert gresta skupaj s Katarino. :)

Zakaj NE jugonostalgiji in NE krizi in pesimizmu

Prebral sem odlično knjigo Mira Cedrarja, Kako sem otrokom razložil demokracijo. Predlagam jo v branje tudi vsem jugonostalgikom in tistim, ki se jim toži po bivšem sistemu.

"Kako bi se počutili, če bi sicer imeli stanovanje, dovolj denarja za hrano, avto, televizijo, gospodinjske stroje in podobne pripomočke, ne bi pa se smeli svobodno gibati, ne bi smeli svobodno potovati v tujino, ne bi smeli v šoli, službi in na drugih javnih mestih govoriti, ker mislite, bali bi se, da vas bo policist lahko nekaznovano pretepel, hvaliti bi morali politike, ki jih ne bi marali in tako dalje? Kako bi se počutili, če bi vas že zgolj za neko vaše izrečeno mnenje o določenemu politiku lahko zaprli ali mučili?"
(Miro Cerar, Kako sem otrokom razložil demokracijo, str.:65)

"Beseda totalitarizem pomeni "vse obsegajoče". Totalitarna država je država, v kateri si hoče državna oblast podrediti vse vidike družbenega življenja." ..."želi popolnoma usmerjati mišlenje in ravnanje vseh ljudi." str.: 126 (To je sicer že malo podobno Evropski Unijni) :))

" Demokracija namreč ni nekaj  samoumevnega, kar bi obstajalo kar samo od sebe. Za demokracijo si je treba vsak dan znova prizadevati s spoštovanjem človekovih pravic in drugih demokratičnih načel." str. 165

Hvala g. Cerar za te besede. Večkrat bi jih morali prebrati in se zahvaliti, da živimo v miru in demokraciji.
Zato tudi zastave totalitarnih držav in totalitarni simboli ne sodijo na državne slovesnosti v demokratičnih državah.

Naj dodam še odgovor s. Andreje Godnič, misijonarke v Peruju, ki te dni prihaja v Slovenijo, na vprašanje o svetovni gospodarski in ekonomski krizi:
Kakšen je iz Peruja pogled na Sloveniji in Evropo, še posebej na »krizo«, o kateri tako veliko govorimo? Kako je naša kriza videti iz Južne Amerike?
Iskreno? Imate zavarovanje, ste lastniki ogromnih hiš, imate odlične možnosti za šolanje, greste na počitnice …, a vendar verjamete, da gre vse navzdol. In da ste v globoki krizi. Namreč 80 % človeštva nima niti rednega zaslužka, kaj šele da bi sanjal o hiši, zavarovanju, počitnicah. Je torej res preostanek, 20 % človeštva, v krizi? Moram reči, da se tega vprašanja v resnici najbolj bojim. Sem ravno v fazi, ko menjujem »čip« in mi je težko analizirati. Bo pa zame velik izziv imeti v Sloveniji ljudi iz Peruja in prevajati njihovo izkušnjo za Slovence. Upam, da bomo na licu mesta malo bolj razumeli drug drugega.
Vir: https://www.iskreni.net/druzba/druzina-v-druzbi/2026-misijon-peru-2013-s-andreja-godnic.html

Bodimo hvaležni za to kar imamo in trudimo se da bomo vsak dan naredili nekaj dobrega, da bo jutrijšniji dan še lepši za vse.
Pričujmo za Ljubezen.

Katoliš pari

Kako se ločijo katoliš od nekatoliš parov? je bilo vprašanje sodelavca potem ko je prebral ženin  blog kjer je uporabila to besedno zvezo. 

Odgovoril sem mu, da se ločimo po tem, da smo verni in vero aktivno živimo (oz. se trudimo, da bi jo).

Vendar ga odgovor ni preveč zadovoljil.

Nato pa je le pokazal kje ga čevelj žuli, žena je namreč napisala: "Beljenje je ideales za katoliš pare, ki se morajo oz. se radi pogovarjajo. " Zanimalo ga je ali ni to nekaj noramlnega, da se zakonca, pari pogovarjajo, ali se katoliš pari ne pogovarjajo?

Na hitro sem mu odgovoril: "Ja se itak, komunikacija je zaželjena, toda včasih se ti ne da debatirati ravno o vseh temah o katerih bi ženske debatirale in zato je beljenje idealno, ker ne moreš zbežat in se potem moraš pogovoarjat o tem kaj čutiš in take zadeve..."

Nato pa me je spodbudil, da o tem napišem še kaj več in sedaj je tu zapis o katoliš parih za nekatoličane.

Mogoče pa se sem si zadal preveč težko nalogo. Kdo smo katoliš pari? Smo pari, ki smo pročeni, tudi cekveno. Zakaj je to pomembno, ker se zavedmao, da brez Božjega blagoslova ne moremo živeti dobrega zakonskega življenja. Takega, da v polnosti lahko izpolnjuješ dano obljubo ob poroki, da boš zakoca ljubil in spoštoval vse dni svojega življnaj ter, da mu boš zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju. Zavedamo se kako je to obljubo težko držati in koliko je ločitev. Z Božjo pomočjo in s trudom obeh zakoncev pa je to mogoče doseči.

Poročeno življenje dojemamo kot Božji klic, kot poklicanost in pot po kateri se lahko zveličamo. Od poklicanosti ločimo dve vrsti ali si poklican v zakonsko zvezo ali pa si poklican v samsko življenje.
Mi smo bili poklicani v zakon. Trudimo se, da zakon predstalvja tisti okvir znotraj katerega lahko vsak posameznik osebnostno raste, se razvija in sledi svojim življenskim ciljem. Vsak izmed zakoncev srmi k temu, da ustreže svojemu sozakoncu, da mu pokaže ljubezen, da zakon predstavlja okvir in temelj za rast zakoncev in celotne družine.

Izkazovanje ljubezni pa lahko poteka na več načinov, odvisno od načina, ki je zakoncu najbolj blizu. To je lepo pokazano v knjigi 5 jezikov ljubezni od avtorja Garya Chapmana. On razlikuje pet jezikov ljubezni, torja načinov po katerih lahko ljubljeni osebi izkažemo ljubezen, to so: posvečen čas, besede potrditve, darila, usluge in dotik.Vsak človek ima eno izmed teh področij bolj izostreno in na ta način izraćženo ljubezen lažje dojema in jo sprejema pa tudi podarja. 

Zato se moramo možje v "katoliš parih" in tudi v ne katoliš parih včasih potruditi in se pogovarjati o svojih čustvih, o tem kako se počutiš, o svoji notranjosti, notranjem svetu, o tem kar se moški običajno ne želimo pogovarjati, ženske pa si to želijo slišati in se o tem pogovarjati. Zato je tudi moja žena napisala tisti citat o beljenju, ker takrat moški ne more pobegniti in se mora pogovarjati o vsem kar si žena želi. 

Torej, da nekoliko zahec in nekoliko zares povzamem kdo smo katoliš pari? Katoliš par je: 
- čisto običajen par (ženska in moški),
- sta poročena (civilno in cerkveno),
- sta verna in vero dejansko prakticirata,
- se pogovarjata o verskih zadevah, kličeta božjo blagoslov na njun zakon in dužino, 
- skupaj molita in molita drug za drugega
- se udeležujeta duhovnih vaj, 
- sta vključena v zakonsko skupino oziroma se o verskih, zakonskih in dužinskih vprašanjih pogovarjata tudi z drugimi pari, 
- bereta duhovno literaturo, 
- si izkazujeta ljubezen na več načinov, 
- zadovoljstvo in uspeh enega izmed zakoncev je zadovoljstvo in uspeh obeh in obratno, 
- se podpirata in medsebojno pomagata, 
- se o vsem pogovorita, 
- se spoštujeta, 
- itd... Mogoče lahko kdo še kaj doda v kometarje... :)

Vir:

 

Hitri in drzni

Včeraj sva si z ženo privoščila Hitre in drzne 6. Na to sva čakala že vsaj 3 mesece.
Ogledala sva si vseh 6 delov in vedno znova sva navdušena, žena zaradi Vina Diesela, oba pa zaradi akcije in napetosti, ki ne popusti niti za trenutek, zaradi nemogočih kaskaderskih vložkov ob katerih se lahko nasmejiva še dogo časa in ker načeloma dobro premaga zlo.

Vir:

Komentar po koncu filma: "Komaj čakava na 7 del"!

Avgust

Dobrodošel med nami! Veseli smo te!
Pomen imena



POPOTNICA (Gregor Čušin)

Bodi drzen, ne predrzen,
bodi trmast, sebi zvest.
Na križiščih se ne ustraši
strmih in samotnih cest.

Ne, kar si želiš in hočeš,
stori vedno, kar je prav.
Delaj dobro in ne čakaj,
da za to bo kdo kaj dal.

Vedi, da udarec rani,
a beseda bolj boli,
da srce, ki se razdaja,
je srce, ki bolj trpi.

Sin, potrebna je korajža
biti Božji volji vdan,
a ves svet in vse vesolje
je velika Božja dlan.

Vir: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/revija-stevilka/Mavrica-42-6

Kraljevi otrok

 Ta zapis sem sicer pripravil že ob rojstvu Britanskega prestolonaslednika, z objavo pa sem raje malo počakal, na čas, ko se je vsa evforija že nekoliko polegla.
Med vsemi čestitkami, je čestitko poslal tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor.V čestitki je  zapisal tudi:
"V izjemno čast mi je, da lahko vajinima kraljevima visokostma ob rojstvu sina princa v imenu slovenskega naroda in v svojem imenu iskreno čestitam. Ta čudoviti dogodek je v vajino življenje prinesel novo luč, Združenemu kraljestvu nov zagon in veselje slovenskim državljanom ter ljudem po vsem svetu. Naj ta mali čudež napolni vajini srci s srečo, vnaša radost v vajino starševstvo in poglobi vajino ljubezen". Vir.
Želim si, da bi bil vsak otrok že od spočetja tako lepo sprejt kot ta, da bi o vsakem otroku že od spočetja govorili kot o otroku, o čudežu, ne pa kot o skupku celic. Želim si, da bi vsakega otroka sprejli s kraljevskimi častmi, da bi predsednik čestital vsaki mami, ki rodi, da bi vsako rojstvo prineslo novo luč, zagon in veselje slovenskim državljanom in ljudem po svetu (ne vem zakaj je predsednik to dal v čestitko in kaj je s tem mislil? Zakaj naj bi ta otrok prinesel nov zagon slovenskim državljanom in ljudem po svetu?). Da bi vsak mali čudež napolnjeval srca staršev s srečo, vnašal radost v starševstvo in poglobil medsebojno ljubezen med starši.
Luč je že prišla na svet, toda svet je ni sprejel. Ta Luč lahko prinese nov zagon  slovenskim državljanom in ljudem po svetu. Le sledi ji moramo, ker ta Luč je Pot, je Resnica in je Življenje in na svet je prišlel kot otrok.

Cerkveni mlini

Poznan je rek, da Cerkveni mlini meljejo počasi toda zanesljivo. Tej isti mlini so sedaj premleli, tudi do odstopa ljubljanskega in mariborskega nadškofa Stresa in Turnška. Vzrok njunih odstopov pa je star že vsaj 2 leti - finančni polom mariborske nadškofije in z njo poveznih holdingov Zvon 1 in Zvon 2.
Oba sta se za svojo vlogo pri tem opravičila, izpostavila, da nista edina krivca in povedala, da sta se trudila, da bi posledice finančnega zloma omilila.


"Na koncu vsem, ki so tako ali drugače prizadeti zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije, izrekam iskreno obžalovanje in se ponovno opravičujem za svoj del odgovornosti pri tem." škof Stres 


 "Po svojih najboljših močeh sem se trudil, da bi z domačimi in tujimi sodelavci kar najbolj omilili posledice; a, žal, iz različnih razlogov nismo bili uspešni." škof Turnšek

Škofoma verjamem, da sta se trudila, da bi rešila kar se rešiti da in verjame jima, da nista samo ona dva glavna krivca za celotni škandal nadškofije Maribor. sta pa bila pri vsem skupaj soudeležena.
Krivda nadškofije je predvsem v tem, da kot večinska lastnica holdingov ni uspela gospodarsko upravlajti s tolikšnim premoženjem, ki ji je bilo zaupano in da so zaradi tega veliko škodo utrpeli mali delničarji in predvsem celotna Cerkev na slovenskem.

Zato se lahko le delno strinjamo z izjavo nadškofa Stresa, da: "Ni škofija potonila Zvonov, ampak sta Zvonova potonila Škofijo." Tu je šlo za preplet nezmožnosti upravljanja s takim kapitalom in investicijami ter ne uveljavljanja večinskega deleža nadškofije v holdingih, ter na drugi stani odgovornosti nadškofije do delničarjev. Tako sta se Zvonova in nadškofija potaplajla skupaj in z njima celotna Cerkev na slovenskem in vsi verniki.
Molimo le lahko, da bodo upniki nekoč poplačani in da se bo novo vodstvo nadškofije in Cerkve na slovenskem ponovno obrnilo k Jezusu in ljudem. 

(Mt 20, 25-28) Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Dopust 2013

Čas, da se spočijemo, počnemo stvari za katere si običajo ne vzamemo časa, se posvetimo najbližjim in naberemo novih moči.
Hkrati pa se veselimo, da smo na dopustu, ker to pomeni, da imamo delo!

Pokvarjen prenosni CTG = pokvarjena skrb za porodnice

S porodnišnico v Izoli imam od rojstva prvega otroka še vedno neporavnane račune. Predvsem zaradi (ne)odnosa babice, ki je vodila porod in njene nepripravljenosti, da bi prisluhnila našim željam in nama svetovala pri porodu. Sedaj pa sem slišal še eno "zgodbo" iz te iste porodnišnice, ki meji na rubriko "saj ni res pa je" in "lahko se zgodi samo v Sloveniji". 

Porodnišnica je organizirala ogled za bodoče mamice - porodnice. Na ogledu je bila tudi možnost, da bodoče mamice zastavijo vprašanja. Pogovor je potekal nekako takole:

Vir:

A: Ali imate možnost prenosnega CTG-ja?

B: Ja imamo, toda je trenutno pokvarjen in trenutno ni sredstev, da bi ga popravili. 

Tukaj bi lahko rekli ok, pa nič in šli naprej. Vendar ne, taka zadeva nas mora zaskrbeti. Halo! Prenosni CTG omogoča, da je porodnica med porodom mobilna, da se premika, hodi, išče ugodnejše položaje za rojevanje. Pri stacionarnem CTG-ju pa mora ležati na postelji in se lahko premika le iz boka na bok. (Zadeva je preizkušena v praksi, v dveh različnih porodnišnicah, z dvem različnima izkušnjama poroda, pri enako velikih in težkih dojenčkih). Prenosni CTG je zakon. Kako si lahko porodnišnica privošči, da take naprave ne popravi in da neuporabljena leži nekje v skladišču? Ne bi me presenetilo, da z napravo ni nič narobe, le uporabljati se jim je ne da in imajo babice raje "stacionarne" porodnice priklenjene na posteljo.

Razlaga vsega tega je pa naslednja. Babicam in porodničarjem je lažje, če porodnica leži na postelji in tako imajo "popolni nadzor" nad dogajanjem, pa še toliko aktivni ni potrebno, da so. Na drugi stani pa morajo ob porodnici, ki je mobilna biti ves čas v času pripravljenosti. Pri mobilnih porodnicah, je porod praviloma lažji, ker gravitacija in gibanje pripomorata k uspešnemu porodu. 

Dokler ne bodo porodnišnice odvisne od denarja zadovolnih strank, ni upanja, da se zadeva izboljša. Ko pa se bodo borile za stranke se pa bodo tudi bolj potrudili in porodnicam priskrbele najboljšo oskrbo in ustregle njihovim željam. 

Enaka zgodba je tudi s pručkami za porod. Večina porodnišnic jih ima le zato, da povedo, da jih imajo, uporabljajo pa jih ne ali pa le izjemoma (tudi to je preizkušeno iz prakse). Zadeva namreč zahteva večjo angažiranost osebja, ki je prisotno pri porodu. Osebje pa za to ni motivirano in najlažje jim je, da se porodnice mučijo na porodnih mizah, tudi na račun raztrganin, rezanih presredkov, zatojev pri porodu, vakumskih porodih, obporodnih poškodbam, (kritičnim) carskim rezom, itd. Zakaj bi se odločili za porodnišnico, ki ni pripravljena prisluhniti mojim željam?

Draga porodnišnica Izola, naj bo vaše osebje prijazno porodnicam in dojenčkom in popravite že enkrat prenosni CTG.
Porodnice pa bi morale bolj naglas izraziti svoje želje, pričakovanja in zadovoljstvo na potekom poroda v posamezni porodnišnici. 

Družina po Bratuškovi

"Tradicionalen pogled na družino danes ne zdrži več in politike, ki so usmerjene k temu, da oče dela, mati pa ostaja doma, ne pospešujejo rodnosti. Z ministrstvom za delo bomo preučili vse prispele pobude, strategija pa bo pripravljena v čim širšem družbenem soglasju."

Alenka Bratušek 9.7.2013

Spoštovana gospa Bratušek! Edini pogled na družino, ki danes preživi je tradicionalni pogled na družino (oče + mati + otroci). Res je, da obstajajo tudi druge družini podobne skupnosti, v katerih živijo odrasli in otroci in opravljajo funkcijo družine, vendar take skupnosti ne morejo nadomestiti tradicionalnega pojmovanja družine, v kateri je zastopan tako moški kot ženski subjekt.
Glede delitve dela znotraj družine in skrbi za otroke pa država tega ne more predpisati, četudi je namen tega varčevanje pri nadomestilih in krajšanje porodniškega dopusta. Podpiram idejo fleksibilnosti, da se oče in mati sama dogovorita, kako bosta uporabila čas namenjen po porodu za skrb za otroka. Sem pa proti vašim predlogom krajšanja porodniške materam in obveznemu koriščenji enega meseca za očeta.
Če mislite, da mati samo ostaja doma se krepko motite. Mati, ki ostane doma na porodniški ima zelo veliko dela z otrokom in opravlja za celotno družbo in za vse delodajalce veliko večje delo kot če bi bila v tem obdobju odsotna od otroka in delala v službi. Mati, ki doma skrbi za otroka opravi neprecenljivo delo, ker otrok jo v prvem letu starosti najbolj potrebuje. Ja otrok v prvem letu starosti najbolj potrebuje mater! Ja mater. Mati pa potrebuje moža (partnerja), ki je oče, ki ji je v oporo in v pomoč. Potem, ko otrok nekoliko zraste pa se vloga in funkcija očeta od matere (žene) preusmeri vedno bolj k otroku. Mati daje otroku rast, oče pa oporo in usmeritev. Če deluje odnos med možem in ženo (materjo in očetom), potem deluje tudi celotna družina in od družine naprej celotna družba. Z razkrojem družine pride tudi propad družbe.

Zato spoštovana gospa Bratušek, tradicionalni pogled na družino je danes več kot aktualen in vreden podpore. Družinska politika je ključna za uspešno družbo, gospodarstvo, državo. Če tega ne morete ali nočete razumeti, je čas, da priznate, da pogled na vašo vlado in vašo politiko ne zdrži več in da vaša politika ne ustreza potreba Republike Slovenije, še manj pa je usmerjena v dobrobit prebivalcev.

Vir:

1984 v letu 2013

Orwell se najbrž obrača v grobu. Totalitarizem iz njegove knjige 1984 živimo v deklarirano netotalitaristični demokraciji, v letu 2013. Ko v resnici živimo nekoč znanstveno fantastiko. Veliki brat nas gleda, posluša, spremlja, beleži, nadzira. Prodajajo nam nikoli končano vojno in za ceno naše varnosti opravičujejo vedno večje pristojnosti Velikega brata. Spremljanje vseh naših aktivnosti ni več le fikcija temveč je dejstvo. To dejstvo pa sprejemamo kot samoumevno.

Vir:

Ali ni to narobe svet? Ali se ni takih metod posluževal STASI (Ministrstvo za državno varnost v bivši Nemški demokratični republiki - kako lepo ime!) in ostale totalitaristične tajne policije? Ali se nismo teh zadev komajda rešili pa smo pod še večjim nadzorom. Ko v svoje domove prostovoljno spuščamo nadzor. Vsi imamo računalnike z internetom, mobilne telefone, tablice, GPS naprave, ...

Kar se je zgodilo bolivijskemu predsedniku na letu iz Moskve proti domu je nepredstavljivo. Je škandal, ki bi ga morala obsoditi celotna mednarodna skupnost in do takega dogodka sploh ne bi smelo priti. Zgodilo pa se ne bo nič. Ali bi vse vpletene države ravnale enako, če bi šlo za predsedniško letalo katere druge države? Na primer Kitajske, Rusije, Brazilije, Indije, ... dvomim. Ker je šlo za eno relativno "nepomembno" Bolivijo pa so ravnale tako kot so. Kam plujemo? Veliki brat mi na to vprašanje ne bo odgovoril. Evidentiral ga bo, shranil, zapolnil in ob času, ko najmanj pričakujem ga bo potegni iz predala in me obtožil za miselni zločin zoper družbeni ustroj, za spodbujanje sovrašva in pozivanje k uporu. Odrečena mi bo pravica do zagovornika, nadaljevanje pa je v prevzgoji in po scenariju iz 1984... 

Ena varnost pa še vedno ostaja. V knjigi 1984 je raja za Partijo nenevarna in dokler sem del raje sem  relativno varen. Upam. 

VOJNA JE MIR
SVOBODA JE SUŽENJSTVO
NEZNANJE JE MOČ
(George Orwell, 1984)

Na koncu pa še ena zadeva za Velikega brata: Jn 8, 32; "In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila."

Služba botra

Krstni in birmanski boter, kakšne so njune zadolžitve:

Vir: Župnišče Škofja Loka

Vse najboljše Slovenija

Vse najboljše Slovenija! Stara si 22 let in čeprav si v najlepših mladih leti so te nekateri že naveličani, nad tabo so obupani, izkoristili so te in te zapustili. Imeli so te (in te še vedno imajo) le za izpolnjevanje svojih lastnih potreb, tvojih potreb pa ne slišijo, še manj, da bi si jih trudili uresničiti. Zaljubljenost vate ni prerasla v ljubezen temveč se je izrodila v najslabše kaj se lahko, v izkoriščanje. To ni ljubezen, ki jo potrebuješ, da boš lahko v teh maldih letih našla svojo pot v življenju, to ni opora, ki jo pri tvojih letih potrebuješ! Prezgodaj si prišla v slabo družbo.
Si v družbi, ki raje, kot da se ozira v prihodnost s tabo, objokuje in se spominja preteke države. Države od katerih smo se odločili oditi, države, ki nas je zato tudi vojaško napadla in smo svojo mlado državo morali ubrniti tudi s krvjo ljudi, ki niso želeli nikomur nič žalega le živeti v svobodni in demokratični državi Sloveniji. Z veliko trud nam je to tudi uspelo.
Zato ne razumem zakaj so ponovno potrebni spori glede zastav na naš največji državni praznik, na praznik Slovenije. Tukaj je zadeva povsem jasna, celo v Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi /ZGZH/ smo zapisali kakšna je naša zastava. Pred 22. leti smo se odrekli zatavi z zvezdo in zato taka zastava ne sodi drugam kot v muzej! Ljudje, ki jo poveličujejo pa tudi, saj so očitno ostali ujetniki tedanjega časa.
Zato Slovenija ti ob tvojem dnevu želim, da bi uživala v mladosti, ne pusti se zavesti, ne nasedaj lažem in za partnerja si izberi človeka, ki ti bo zvest v sreči in nesreči v bolezni in zdravju, ki te bo ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja! Ne pa takega, ki še vedno ni prebolel stare ljubezni in je z mislim še vedno pri njej. Srečno Slovenija!
P.s.: Za vse, ki jim ni jasno kateri so naši državni simboli - Državni simboli

Strpnost?

Kdo ve, da je 15.6. potekala parada ponosa?
Kdo ve, da je15. in 16. 6. potekal festival družin?

Vir:

Na katerega izmed vprašanj ste pritrdilno ogovorili?
Oba dogodka sta potekala isti vikend, le da je bil prvi medijsko zelo izpostavljen in podprt, drugi na katerem se je zbralo 10 krat več ljudi kot na prevemu pa v medijih skorajda ni bil omenjen.
 Kot da nas je strah promovirati družino. Osnovno celico človeške družbe. Zakaj je vsak, ki se udeleži parade ponosa označen kot strpen, kdo pa poudarja pomen družine je označen za nestrpneža. Kdo pa so tisti, ki take etikete prlepijo? Ali so to tisti, ki sebe imenujejo za strpne in odprte za drugačnost, hkrat pa so nestrpni do vseh ljudi, ki ne mislijo isto kot oni. Kje je tu strpnost? Vsi drugačni, vsi enakopravni. Ali res?

"To je moje telo, ki se daje za vas"

V nedeljo sem med sveto mašo bil še posebej pozoren na te besede, ki sem jih zapisal v naslovu. Ravno med temi besedami (kdor se udeležuje svete maše ve za kaj se tukaj gre) sem se obrnil proti ženi in v praksi videl, kaj to pomeni. Žena je namreč med mašo dojila otroka in v tistem trenutku je bilo besedilo bogoslužja popolnoma usklajeno z dejanskim stanjem, ki je veljalo za mojo ženo. 

Vir:

Starši res dajemo svoje telo za otoke, še posebej to velja za žene - matere. Ne štejemo ur in dnevov in noči, ki jih darujemo za to, da ugodimo otokovim najnujnešim željam, da jim omogočimo rast in razvoj, da bodo nekoč lahko samostojno zaživeli. Vse jim darujemo v brezpogojni ljubezni. Tako kot smo mi dobili od svojih staršev, tako lahko dajemo našim otokom. Ni vedno vse tako lepo in samoumnevno, so dnevi, ko si utujen in bi najraje imel nekaj časa sam zase, da se usedeš pred TV in da te 3 ure nihče ne moti ali pa, da bi šel enostanvo spat in bi spal dokler se ne naspiš. Toda ne, otok te zahteva celega tudi, ko bi jaz sam raje počel kaj drugega. To je darovanje, to je moje telo, ki premaga svojo voljo in se daruje za dobro drugega - otroka. Zato je tudi Jezus rekel ne moja volja temveč Tvoja naj se zgodi in je izpil kelih, ki mu ga je Oče pripravil. Tako je tudi Bog dal svoje telo za nas enkrat za vselej, da bi imeli tudi mi moč in zgled, kako lahko mi svoje življenje dajemo za druge. Ker smo zastonj prejeli in zastonj lahko dajemo.

Pravilo 20. in 21. gola

Rokomet je eden izmed športov, ki me zelo pritegnejo in ga vestno spremljam že veliko časa. Včerajšnjo tekmo med Slovenijo in Belorusijo sem tudi sprmeljal in do konca upal na preobrat, vendar ga nisem (nismo) dočakali. Sem pa še enkrat več doživel potrditev, da ekipa, ki doseže prva 20. gol oziroma 21. gol, če je izenačeno na 20 proti 20, na koncu tudi zmaga.
Včeraj so Belorusi prvi dosegli tako 20. kot 21. gol in od takrat naprej je bil zmagovalec skorajda že odločen.
Prav zanimivo bi bilo pregledati natančnejšo statistiko, kolikokrat je ekipa, ki je prva dosegla 20. in 21. gol na koncu tudi zmagala.
Predlagal bom Slavku Jeriču, da pregleda ali statistično to pravilo zdrži ali ne.
Torej predlagam, da pregledamo tekme reprzentanc tako moških kot ženskih na svetovnih prevenstvih in evropskih prevenstvih, ter slovensko prvenstvo. Moja napoved je, da to pravilo v več kot 75 % drži. Upam, da se bo gospod Jerič lotil tudi tega vprašanja.

Vir:

Kon Tiki

Kaj si pripravljen storiti za dokazati svoj prav? Koliko verjameš svojim odkritjem? Ali se upaš plavati proti toku?

Thor Heyerdahl se je upal in še marsikdo drug, ki ni tako slaven tudi! Za svoje sanje je vse postavil na kocko in jih v polnosti živel. Ni se pa oziral na ljudi ob sebi. Vseskozi je videl le sebe in svoje želje in potrebe. Kakšni smo pa mi? Ali sledimo svojim ciljem ne glede na to kakšno opustošenje puščamo za sabo?

Spoštujem vsakega, ki si trudi slediti svojemu cilju in ob tem ne pozabi na sočloveka. Vsakega, ki z ljubeznijo izvaja svoje poslanstvo. Vsakega, ki si upa imeti otroka namesto psa, vsakega, ki se upa preseliti na Kozjansko, ki se upa izpostaviti, ko so vsi tiho in kimajo, vsakega, ki se upa iskati boljše življneje, ki vstraja takrat ko je težko.

Ni potrebno, da vsi prečkamo Tihi ocean na splavu in s tem dokažemo, da imamo prav. Je pa potrebno, da vsi premagujemo velike razdalje v medsebojnih odnosih. Včasih se je približati človeku z ljubeznijo in ponižnostjo težje kakor premagovati velika prostranstva morja na splavu. 

(Vir)

Revščina

"Revščina je, če se odločiš, da mora otrok umreti zato, da boš ti živel tako kot hočeš."
Mati Terezija iz Kalkute (Agnes Gonxa Bojaxhio)

Vir:

V objavo tega me je spodbudil film October baby. Mislim, da se premalo zavedamo, da je življenje od spočetja naprej nedotakljivo in nimamo ga pravice uničevati. V čem je razlika med umetin splavom in detomorom? Ali sploh je? 
Morali bi uvesti nov pokazatelj revščine in sicer število umetnih splavov na 1000 žensk. Potem t.i. razviti svet ne bi bil več razviti temveč reven svet. V Evropi se 30 % nosečnosti konča s splavom (Vir). Revščina je velika.

 Abortions worldwide this year

Abortion Laws

Šagra korak

Žena mi zavrti ta komad in me povabi plesat.

Z veseljem se odzovem na povabilo toda po parih sekundah je že vsega konec. Razlog. Ne plešem tako kot smo se učili na plesnih vajah temveč začnem plesati "šagra korak". To je nekoliko prilagojen fokstrot, tako da lahko plešeš na skorajda vsako glasbeno podlago. 

Šagra korak mojo ženo zelo moti. Ona želi plesati tako "kot je prav" kot smo se na plesnih vajah učili. Saj ne, da je meni to težko, z lahkoto plešem tako kot na plesnih vajah, toda ohranjanje kulturnega izročila prednikov z izvajanjem šagra koraka pa je neprecenljivo. Tudi na račun tega, da kdaj z njim razjeziš ženo. Bo pa drugič plesala na moj izbor. 

ali

Ideales za šagra korak! Žena začni vadit! :)))

Antonio Carraro Country 4400

Pa ga imamo in naj nam dobro služi!

Vir

Slovenija danes

Priporočam ogled prvih 14 minut oddaje Pogledi Slovenije. Tako sporočilnega povzetka stanja v Sloveniji že dolgo nisem zasledil. Bravo avtorjem! Zanimivo je kam smo prišli v 22 letih samostojnosti.

 Vir:

"Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan!"
"Naj se z dnevom jutrišnjim med iskrenimi ljudmi zbudim!"

Matevž

Obljuba dela dolg in če se dolga čim hitreje ne znebiš lahko zelo naraste. Eden izmed takih dolgov je blog za Matevža. Matevž je pred dvema mesecema odkril da pišem blog in od takrat je moj redni bralec, kritik, spodbujevalec, izmenjevalec mnenj itd. Hvala ti za to! Takrat sem mu tudi obljubil, da mu bom v kratkem povetil en zapis na blogu. Torej Matevž ta zapis je zate.  Predvsem zato, ker sem tudi zaradi tebe uresničil eno izmed stvari, v kateri najdem veselje, tek.

 Vir

Matevž mi je na začetku letošnjega leta predlagal če bi se udeležil teka trojk. Ker sem ponavadi vedno za take športne podvige sem se mu pridružil in skupaj sva prepričala tudi Sašota. Tako so se začele naše priprave. Če se dogovoriš z nekom za en podvig te dogovor veže, da za dosego cilja vložiš več napora, kot bi ga morda sicer, če bi se za sodelovanje na teku odločil sam. Priprave na tek so potekale individualno glede na to koliko si je vsak imed trojice odtrgal časa za trening. V tem času (od 20.2.2013) sem za trening pretekel okoli 61 km. Največja zanimivost vsega skupaj pa je bila to, da do sobote nismo skupaj pretekli niti metra. Tako smo se v soboto zjutraj vsi trije zbrali skupaj na štartu 57. teka trojk na 12,5 km in čez malo več kot eno uro smo skupaj pritekli skozi cilj vsi blatni, premočeni in v pričakovanju bolečin v nogah v naslednjih dneh.
Hvala ti, Matevž, za to spodbudo, da smo se udeležili teka, da smo na ta način lahko pokazali in utrjevali svojo voljo, potrpežljivost, vstrajnost, prijateljstvo in pripravljenost, da vsak izmed trojice prispeva svoj maksimum za uspeh celotnega moštva. Hvala tudi Sašotu. Če želita lahko že začnemo s pripravami na naslednji tek.  

Družinica ali družina?

X: "Čestitke vaši družinici!"
J: "Hvala!"

Kdaj iz družinice nastane družina? Ko te sogovornik spoštuje in ceni vsaj kot enakovrenega in ne želi biti v odnosu s tabo nadrejeni oziroma večvreden, ter ceni tvoj trud in delo in tvoje vrednote.

Pri prvem otroku so bile take čestitke. Človek, jih lahko obrazloži, da so to pač normalne zadeve, da smo mladi in smo še vedno majhna družina z enim otrokom. Sedaj, ko tudi uradno spadamo med velike družine, pa so čestitke še vedno enake. Kdaj bomo upravičeni do naziva dužina?

Jaz nobeni družini ne morem reči da je družinica, pa naj bo to družina drez otrok ali pa družina s N številom otrok, ker vem, kaj pomeni imeti družino, kaj pomeni skrbeti zanjo, kaj pomenijo vsi napori in delo, ki ga mora človek vložiti v to, da družino ustvari, ohranja, da raste, da se razvija, da je rodovitna, da je odgovorna, da se imamo radi in da nam je vsem lepo, da skupaj gremo tudi čez težke preizkušnje, in tudi čutim z družinami, ki so brez otrok, tudi te družine morajo veliko vlagati v to, da so družina. Zadeve ne pridejo same od sebe, za vse je potrebno veliko truda.

Hvala vsem, ki čestitate naši družinici in ji želite vse dobro, tudi zaradi vas, smo družina. 

Kriza je velika

Danes me je zelo pritegnila novica, da je Slovenija najbolj skorumpirana država v poslovnem svetu. To izhaja iz raziskave, ki jo je objavila mednarodna revizorska hiša Ernst & Young.
Vesel sem, da se je končno pojavil nekdo, ki si je upal to tudi jasno povedati. Vsi vemo, da v Sloveniji skoraj vse poteka preko vez in poznanstev in tudi to botruje temu, da imamo tako stanje v katerem smo. Da smo v veliki krizi, ki ni le gospodarska in finančna temveč tudi velika kriza vrednot.
Kaj je rešitev?
Mogoče 42?
Ne, dovolj je 10.

Domoljubje

Slika pove več kot 1000 besed, kako zgrešeno si nekateri predstavljajo domoljubje.

Mogoče bi bil grafit še razumljiv kot domoljuben, če bi bil napisan vsaj v slovenščini. Tako pa v tujem jeziku poudarja slovensko domoljubje. S tem je vsebinsko sicer grafit povedal kar je avtor želel izraziti, se pa avtor že sam s tem, ko je to napisal zapleta v protislovje in ne upošteva tega za kar se zavzema. Kako je že s kraljestvom, ki je razdeljeno zoper samega sebe...(glej Lk 11, 17 in Mr 3, 24).
Če želimo biti domoljubni moramo začeti najprej pri sebi in pri rabi slovenskega jezika. Vem, da jaz glede tega nisem najbolj svetel zgled, se pa vsaj trudim. Več kot nas bo, ki se bomo trudili, boljše nam bo šlo.

Farnčišek

Izbira papeža je eden izmed dogodkov, ki prevzame tudi tiste, ki niso verni. Tako sem dva dni zaporedoma v službi poslušal komentarje o novem papežu in vedno oba dneva se je ena izmed sodelavk spomnila name in me vprašal naj povem kaj si mislim o novem papežu. 

Halo! Kako kaj si mislim o novem papežu? Saj ga ne poznam! Poznam le to kar so nam mediji predstavili in na podlagi tega naj si tudi jaz nekaj mislim o njem. Na podlagi tega da je 2 dni papež, prej pa zanj večina sploh slišala ni.Vse preveč hitro si o nekom ustvarimo mnenje, pa naj bo to pozitivno ali negativno. Dajmo Frančišku čas in možnost, da se nam predstavi, da ga spoznamo.

Vir

Obakrat sem ji odgovoril, da po njegovih delih ga bomo prepoznali in da si sedaj o njem nič ne mislim, da pa sem vesel, da imamo novega papeža. Vidno razočarana je obakrat končala pogovor z mano in se posvetila ostalim sodelavcem.

Hvala Bogu za novega papeža, naj z modrostjo vodi Cerkev, prvi njegovi koraki so spodbudni.

Koper VS Bruselj

Bruselj je v torek (12.3.2013) zajelo »močno« sneženje, sneženje je bilo tako, da je za nekaj časa bilo celo zaprto Bruseljsko letališče, zato so nekatera letala bil prisiljena, da pristanejo v Amsterdamu ali v Roterdamu ali kje drugje v bližini. K sreči je naše letalo lahko pristalo po 45 minutah kroženja v čakalnem krogu. Potem pa se je zabava šele začela. Ker tako sneženje v tem času in na teh področjih, ki so pod vplivom zalivskega toka ni običajno je že na letališču zavladalo pravo izredno stanje. Avtobusi, vlaki in celo metroji so vozili z veliko zamudo ali pa sploh niso vozili. Prvič sem doživel, da so zaradi snega ustavili vse vlake. Ker vlaki in infrastruktura niso prilagojeni na snežne razmere, tako kot pri nas, je že 10 cm snega za njih preveč, da bi lahko varno vozili. Ne razumem pa zakaj je to vplivalo tudi na zamude metrojev. Ceste niso bile splužene, še manj posipane, promet je stal in se je sprostil šele v popoldanskih urah. 

 Bruselj v snegu

Bilo je res zanimivo kako se v mestu kot je Bruselj spopadajo z težavo snega. Sploh niso pripravljeni na sneg in se z njim ne spopadajo, enostavno se vse ustavi, nepredstavljivo. Ko pri nas zapade toliko snega kot v Bruslju (10 cm), vse potekalo normalno in brez zapletov. Vlaki vozijo, avtobusi tudi, ceste so v doglednem času splužene in prevozne, prevozna sredstva so prilagojena na zimske razmere in življenje normalno poteka v ustaljenem redu. Vendar imamo tudi pri nas področja, ki niso daleč od situacije v Bruslju. Ko v Istri zapade 1 cm snega se tudi vse ustavi, takrat odpade pouk, ne gre se v službo, ostane se doma in se benti nad zimo in snegom in burjo in mrazom. Torej le nismo tako zelo daleč od Bruslja. 

 Istra v snegu

New game - Nova igra

Življenje in smrt sta zelo tesno povezana. Ne moremo govoriti o življenju, ne da bi ob tem pomislili tudi na smrt. Poleg tega sta rojstvo in smrt dva enkratna in neponovljiva dogodka, ki sta medsebojno tesno povezan. Vseskozi se srečujemo s smrtjo in z življenjem, Sv.  Frančišek je smrt poimenoval sestra Smrt. Ali jo tudi navadni ljudje razumemo kot sestro? Težko. S smrtjo se težko sprijaznimo. Nekateri bežijo pred smrtjo, drugi jo iščejo in izzivajo, vendar on na nas čaka in prihajamo ji v objem, če jo dojemamo kot sestro ali pa kot sovražnico. Zanimivo mi je bilo prebrati zadnje besede pred smrtjo bivšega venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki je rekel: » Ne pustite me umreti!« in sedaj ga bodo balzamirali, vendar bo tako kot mnogi drugi balzamirani voditelji odšel v pozabo in bo postal zgolj turistična atrakcija. Na drugi strani imamo zglede blaženega papeža Janeza Pavla II, Karla Wojtile, ki je pred smrtjo rekel: »Pustite me, da grem k Očetu!« V primerjavi z Hugom, lahko pri Karlu vidimo, kako je bil na smrt pripravljen in jo je dojemal kot nekaj odrešujočega. Poleg tega pa njegov zgled in življenje še vedno puščata pečat v življenjih mnogih ljudi in v zgodovini bo ostal zapisan kot eden največjih papežev.  Tukaj vidimo dva primera srečevanja s smrtjo. V enem primeru gre za strah, v drugem pa za veselo pričakovanje. V prvem primeru za pogubo, v drugem za ponovno rojstvo, rojstvo za večno življenje. Ravno na to rojstvo za večno življenje pa sem pomislil, ko sem ob smrti starejše osebe v njenem pisalnem bloku na prvi strani našel listek z napisom Nova igra – New game. Sicer je bil listek namenjen pomoči pri igranju igric na računalniku, vendar nisem mogel mimo misli na to, da se s koncem igre tega življenja, za to osebo začenja nova igra in listek z navodilom, kako začeti novo igro je ta oseba imela vedno pri sebi, poleg tega pa je v novo igro vstopila pripravljena in spravljena z Bogom. 

Vir

Danes je god sv. Matilde (kraljice, 14.3.2013), s tem lepim imenom pa Slovenci označujemo tudi smrt (ne vem zakaj), želim si da bi pripravljen dočakal zadnji dan na tem svetu in se v veselju rodil za večno življenje. 

Naša hiša

Naša hiša ni navadna hiša
naša hiša dom je moj,
tudi če bom šla po svetu
v mislih dom bo šel z menoj.

Naša hiša ni uboga hiša!
Naša hiša je bogata!
Vedno ko se vrnem vanjo

najdem mamico in tata. (Nataša Konc Lorenzutti)

 Vir

Pozor sveže polakirano!

Vsak podobnost z resničnimi dogodki je namerna!

  Vir:

Parketar lakira sobo in stopnišče, ko odidemo od doma na dno stopnic prilepim listek "Ne hodi po stopnicah!"
Medtem prideta domov tašča in tast. Tasta je zelo zanimalo kaj je parketar naredil in je zato prosloni lojtro k balkonu in čez balkon spleza skozi odprta balkonska vrata v zgornje nadstropje. Zapre balkonska vrata in si ogleda sobo, nato pa po stopnicah odkoraka v spodnje nadstropje in na dnu stopnic zagleda listek "Ne hodi po stopnicah!", takrat se ozre in na stopnicah v laku zagleda svoje odtise... Njegov izgovor je pa bil, da na vrhu stopnic pa ni nič pisalo, da ne sme hoditi po stopnicah. S tem nam je omogočil, da smo imeli poln večer smeha! Danes pa se bo spet dogovoril s parketarjem za lakiranje... :)))

P.s.: že sedaj se vidi da bodo stopnice in soba čudoviti!
 

Zlomljena smučka

Začelo se je super!

 Državni praznik in veliko snega.

Nato pa neurejeno Ambroževo smučišče in posledice vidne na spodnji sliki.
Užitek zagotovlejn! Super je bilo!