V nedeljo sem med sveto mašo bil še posebej pozoren na te besede, ki sem jih zapisal v naslovu. Ravno med temi besedami (kdor se udeležuje svete maše ve za kaj se tukaj gre) sem se obrnil proti ženi in v praksi videl, kaj to pomeni. Žena je namreč med mašo dojila otroka in v tistem trenutku je bilo besedilo bogoslužja popolnoma usklajeno z dejanskim stanjem, ki je veljalo za mojo ženo.
 |
| Vir: |
Starši res dajemo svoje telo za otoke, še posebej to velja za žene - matere. Ne štejemo ur in dnevov in noči, ki jih darujemo za to, da ugodimo otokovim najnujnešim željam, da jim omogočimo rast in razvoj, da bodo nekoč lahko samostojno zaživeli. Vse jim darujemo v brezpogojni ljubezni. Tako kot smo mi dobili od svojih staršev, tako lahko dajemo našim otokom. Ni vedno vse tako lepo in samoumnevno, so dnevi, ko si utujen in bi najraje imel nekaj časa sam zase, da se usedeš pred TV in da te 3 ure nihče ne moti ali pa, da bi šel enostanvo spat in bi spal dokler se ne naspiš. Toda ne, otok te zahteva celega tudi, ko bi jaz sam raje počel kaj drugega. To je darovanje, to je moje telo, ki premaga svojo voljo in se daruje za dobro drugega - otroka. Zato je tudi Jezus rekel ne moja volja temveč Tvoja naj se zgodi in je izpil kelih, ki mu ga je Oče pripravil. Tako je tudi Bog dal svoje telo za nas enkrat za vselej, da bi imeli tudi mi moč in zgled, kako lahko mi svoje življenje dajemo za druge. Ker smo zastonj prejeli in zastonj lahko dajemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar