Kopačke na klin!

Včeraj smo se odločili, da do septembra prekinemo z igranjem nogometa v dvorani. Dnevi so daljši, ozračje je toplejše in spet bo prišla na vrsto travnata podlaga. Jupi!

Krof

K mizi sede stari grof,
naroči si masten krof.
K mizi sede še grofica,
njej pa bolj diši potica.

Gleda, gleda stari grof:
"Šment, je majhen ta moj krof!"
Lotil bi se še potice,
če se ne bi bal grofice.

Pust in vlečna kljuka

Jutri bo že 3 tedne od kar čakam na homologacijo vlečne kljuke na avtu. Vedno, ko kličem na servis, mi zagotovijo, da bo v tem tednu zagotovo. Tudi danes je bilo tako. Na koncu sem jim rekel, da upam, da pust poleg pomladi prinese tudi homologacijo. Upam, da se oboje izpolni že jutri. 

Nekoliko sem že nejevolen zaradi tega in se sprašujem kaj lahko  sploh naredim, razen tega, da čakam.  Vremenska napoved že kaže sonček, homologacije pa žal še ni na vidiku.Grrrr :(

P.s.: "Eppur si muove" klicali so me iz servisa, da je homologacija že danes pripravljena! Jupi! :)

Referendum o družinskem zakoniku

Tukaj je povezava do družinskega zakonika, o katerem bomo državljani RS odločali na referendumu, ki bo 25. 3. 2012, na materinski dan.

Razlog za zgornjo povezavo je v tem, da si lahko vsi preberete o čem bomo dejansko odločali in da bomo o svojem glasu tudi razmislili in odgovorno ravnali. 

Tudi sam sem eden izmed mnogih, ki smo oddali glas podpore za t.i. Družinski referendum. V nadaljevanju želim zato predstaviti, kaj je bil razlog, da sem oddal glas za razpis referenduma in zakaj bom na referendumu glasoval proti.

Sprejetje novega družinskega zakonika nam večina akterjev predstavlja kot nujo. Ker nisem toliko seznanjen z vso družinsko zakonodajo, predpostavljam, da imajo prav in se tudi jaz pridružim njihovemu mnenju, da potrebujemo nov družinski zakonik. Vendar če sprejemamo nov družinski zakonik, dajmo le tega narediti takšnega, da bo kvalitetno sestavljen in da bo pokril celotno družbo na način, da ne bo kratil pravic otrok in da ne bo privilegiral določenih interesnih skupin. Ob tem pa moramo vseskozi zasledovati cilj, da pišemo zakonik za to, da zaščitimo tiste, ki so v družinah najbolj ranljivi - to so otroci. To je prva točka na katero moramo biti pozorni, na otroka.

Druga točka na katero se moramo osredotočiti je način, kako otroci v družino in na svet pridejo. Otroci se rodijo, za rojstvo otrok so potrebne moške in ženske spolne celice. 

Do oploditve pa seveda lahko pride na različne načine, s spolnim odnosom med moškim in žensko ali z umetno oploditvijo, ki lahko obsega zelo velik spekter dejavnosti. 

Tretja točka na katero moramo biti pozorni pa je, kje vse otroci živijo, v kakšnem okolju odraščajo in se razvijajo, s kom imajo stike, kdo skrbi zanje, po kom se zgledujejo, kakšne moralne in družbene vrednote ponotranjajo.

Večina otrok živi v družini, ki je sestavljena iz očeta in matere (vključno s posvojenimi), nato so otroci, ki živijo samo z materami, otroci, ki živijo samo z očeti, otroci brez staršev za katere skrbijo drugi sorodniki, otroci, ki živijo v rejniških družinah (družine z očetom in materjo), otroci, ki živijo v skupnostih dveh istospolnih partnerjev ali le z enim staršem, ki je istospolno usmerjen, otroci, ki živijo na ulici, in tudi ostale oblike, ki so manj pogoste in jih sedaj nisem naštel, ni pa rečeno da ne obstajajo.

Zdaj, ko sem naštel oporne stebre na katerih sloni moja odločitev, je čas, da odločitev in ne strinjanje s predlaganim družinskim zakonikom tudi utemeljim na konkretnih členih zakonika.
Proti zakoniku bom glasoval zaradi 137. člena in 138. člena, ki govorita o očetovstvu oz. materinstvu pri otrocih spočetih z biomedicinsko pomočjo, ki ne dovoljujeta, da bi se ugotavljalo materinstvo oz. očetovstvo glede na darovane spolne celice. Zame je to sporno, ker tako otrok nikoli ne sme izvedeti, kdo je njegov biološki starš, tudi če si to želi vedeti.
Poleg teh dveh členov, pa bom glasoval proti tudi zaradi 2. odstavka 217. člena, ki predvideva možnost, da otroka posvoji tudi "partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja". To pomeni, da lahko istospolni partner posvoji otroka svojega partnerja. Premalo pa so definirani pogoji posvojitve. Mogoče je, da bo v želji, da bi istospolni partnerji posvajali otroke svojih partnerjev prihajalo do večjega števila "odvzemov starševskih skrbi" enemu izmed bioloških staršev otroka. Druga skrb pa je, da je taka dikcija zgolj prehodna, ker bodo istospolni partnerji zahtevali enakopravno obravnavo pri posvojitvah in ustavno sodišče bo temu ugodilo. Potem pa ne bo več nikakršnih ovir za posvojitve, tudi nebioloških otrok s strani istospolnih partnerjev. Vse resne raziskave kažejo na to, da otrok za svoj normalen razvoj potrebuje tako ženski kot moški lik.
Pravica do otroka ni človekova pravica. Otroci pa imajo pravico do staršev.

Vrednost človeškega življenja

Včeraj sem gledal dokumnetarec, ki mi je dal navdih za tale zapis. Sprašujem se, koliko je vredno človeško življenje, kako danes duržba gleda na življenje in smrt, kako se naša kultura spreminja in postaja kultura smrti, kultura teme, kultura kjer niti človek ni več na prvem mestu, kaj šele Bog.

Če bi na ulici delal intervju in vprašal, ali bi bili pripravljeni ustreliti človeka, verjamem, da bi bil zelo majhen odstotek tistih, ki bi to bili pripravljeni storiti. Če bi vprašanje nekoliko spremenil in vprašal ali bi bili pripavljeni ustreliti otroka v vozičku, ki ga mama pelje na sprehod, bi bil delež ljudi, ki bi odgovorili pritrdilno še manjši, če pa vprašam ali bi ustrelili nosečnico v trebuh, bi večina vprašanih bila proti temu. Ko pa se vprašamo ali se lahko ubije še nerojenega otroka, nam že naša zakonodaja to dovoljuje in vsak dan to počnemo. To je postalo že tako sprejeta praksa, da skorajda ne pomislimo več o tem. Vsak dan se tik zraven nas dogaja genocid nad otroki, pa ne samo s splavi, ki so sproženi v ambulantah, temveč tudi s splavi, ki so posledica uporabe abortivnih kontracepcijskih sredstev. Številne mamice delajo preiskave o nuhalni svetlini o amniocentezi in se nato na podlagi teh rezultatov odločajo ali bodo otroka ubile ali ne. Ali je to kaj različno od metod nacistov, ki so tudi pobijali otroke, ki so bili drugačni od "normalnega standarda"?

Vsi mi, ki to beremo, mo bili nekoč taki kot ta otrok na sliki!

Pa dodajmo zločinu splava še drugi zločin, možnost evtanazije. Na blogu o evtanaziji sem zvedel, da na Nizozemskem, lahko starši zahtevajo evtanazijo za otroke stare do 12 let. Torej smo že na tej stopnji, da lahko ubijamo tudi tiste otroke, ki uspejo preiti skozi sito splava. Groza! 

Za konec pa še blog o pasjih zapovedih. Če bi se teh pasjih zapovedi držali tudi v medsebojnih odnosih, oziroma v odnosih do otrok, bi masikdaj ravnali s soljudmi boljše kot ravnamo sedaj. Včasih se do živali vedemo veliko lepše kot do ljudi. Še ena ugotovitev, ki se lahko konča le z vzklikom "Groza!".

Začela se je nacionalna splošna promocijska akcija ribogojskih in ribiških proizvodov

Včeraj 15. 2. 2012 se je začela promocijska kampanja za ribogojske in ribiške proizvode:

Na MKO pravijo, da je: »Osnovni cilj akcije je izboljšati prepoznavnost ribiških in ribogojskih proizvodov lokalnega iztovora oziroma proizvodnje, povečati porabo ribiških in ribogojskih proizvodov na prebivalca ter izboljšati ponudbo ribiških in ribogojskih proizvodov.«

Upam in verjamem, da jim bo to uspelo, in da se bomo potrošniki bolj pogosto odločali za zdrave in okusne obroke in jedi na osnovi rib. Hkrati pa bomo bolj posegali po naših lokalnih ribah in produktih.  

Še povezava do spletne strani, ki je namenjena promociji.

Boj in nogomet

Včeraj, prvič po dolgem času nisem šel na torkovo rekreacijo  - na nogomet.

Razlog ni bil valentinovo ampak povsem bolj praktične narave, želel sem it bolj zgodaj spat, ker če grem na nogomet, ne grem spat pred 23.45 in že nekaj dni čutim utrujenost.

Vendar kar sem ostal doma sem hkrati videl tudi koliko stvari je potrebno urediti, da nam je vsem skupaj lepše. Od pospravljanja posode, mize, perila, igrač, do priprave obleke za naslednji dan, umivanja, pogovora z ženo, do ogleda zadnjih 10 minut tekme Bayer – Barcelona. 

Ob vsej obilici dela, ki sva ga z ženo družno opravila, sva šla spat le nekaj minut prej kot če bi šel na nogomet. Sem pa ob tem imel dober občutek, ker sem nekaj koristnega naredil. Sem bil koristen in sem se boril s pospravljanjem. Zdaj pa preidemo, ki boju in od tam spet k nogometu.

Boj je za človeka (moškega) pomemben skoraj tako kot zrak. Brez boja, moški ubije v sebi svojo naravo, svoje bistvo s katerim je že na svet prišel. Moški mora pokazati, da je močan, da je sposoben, da ima cilj in namen za katerega se bori. Če želite lahko to imenujemo tudi tako, da je Bog človeka (moškega) takega ustvaril in želi, da se moški bori. Ker je človek ustvarjen po Božji podobi, Bog pa je bojevnik. 

Želja po boju, po dokazovanju svoje moči je položena že v majhne otroke, predvsem fantki že v starosti enega leta želijo pokazati, da so močni, da so pravi, da lahko ukrepajo in delajo. Ko sestaviš stolp iz kock ga želijo podreti, da s tem pokažejo, da so močni, želijo nositi težke stvari, vztrajajo v dejavnostih, ki zahtevajo fizični napor in moč, kar pri punčkah ni prisotno v tako izraziti meri.

Nogomet je primer boja, kjer se lahko dve moštvi (dve vojski) udarita ob enakovrednih pogojih in je uspeh odvisen od boja vsakega posameznika in celotne ekipe, zagotovo je tu prisotnih veliko elementov, izpostavil pa bom zgolj nekatere, ki bi morali biti tudi za vsakega moškega v vsakdanjem življenju pomembni. Menim, da je to zavedanje lastne moči, lastnega telesa, zmogljivosti in pomanjkljivosti, (samo)disciplina, požrtvovalnost, možnost predvidevanja, sprejemanja odgovornosti, odločnost, sprejemanje hitrih odločitev, možnost delovanja v stresnih situacijah, ohranjanja mirnosti, samozavesti, hkrati pa tudi spoštovati nasprotnika in ne ga podcenjevati, pa tudi ne ga sprejemati s prevelikim spoštovanjem. Ob golu pa sprostitev napetosti, zmožnost praznovanja in izražanje svojih čustev. Pristopati je potrebno spoštljivo vendar ob hkratnem zavedanju tudi lastnega dostojanstva in vrednosti.

Moški to potrebujemo. Še posebej to potrebujemo, ker v sodobnem času imamo vedno manj fizičnega dela in telesnega napora, brez katerega težje razvijemo dobro lastno samopodobo in osebnost. Potrebujemo boj, da lahko osebnostno napredujemo in zrastemo, tudi s pomočjo nogometa.

Ne verjamem v (L)ljubezen!

S tem stavkom me je (nas je) presenetila sodelavka na začetku meseca.

Naj pojasnim okoliščine. Dogovorili smo se, da je zadnji dan za oddajo naših prispevkov 14. februar. Ob tem se sodelavec oglasi, da je to dan zaljubljenih - valentinovo in da je to res zelo primeren dan, ker nanj zagotovo ne bomo pozabili. Ob tem pa se je sodelavka namrščila in jezno rekla, da ona ne verjame v (L)ljubezen, da je (L)ljubezen le za tiste, ki so dovolj naivni, da verjamejo vanjo.

Bum! Zadelo me je kot iz topa. Torej sem naivnež! Ker verjamem v L(l)jubezen, ker verjamem, da je večna, da nikoli ne mine, da bo vse prešlo, L(l)ubezen pa bo ostala. 

Ne vem, kaj je sodelavko pripeljalo do tega, da ima tako mnenje. Toda želim ji, da bi nekoč spoznala L(l)jubezen, da bi videla, da res velja kot pravi  apostol Pavel v 1. pismu Korinčanom:

"Ljubezen

1 Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.8 Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, 9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. 10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. 12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.13 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen."

Danes je praznik ljubezni, odprimo ji svoja srca, pustimo, da nas objame in tudi mi podarimo bližnjemu košček ljubezni ali pa vsaj eno dejanje ljubezni. Če bomo vsi naredili eno dejanje ljubezni na dan, bo vsem lepše!

Pastirsko pismo 2012

Včeraj so duhovniki pri mašah brali prvi del pastirskega pisma za postni čas 2012. Kar me je zmotilo v pismu je tako obrobna omemba gospodarskega stanja in dogajanja v mariborski nadškofiji. Mar smo verniki res take ovce, da vse požremo in se tudi an tem področju, v ustanovi, ki bi morala biti zgled ostalim, ne bo nič naredilo. Nobeden ne bo odgovorajal za svoja dejanja, ne pred cerkvenimi ne državnimi oblastmi, še manj pa pred nami verniki, ki smo zaupali svoja sredstva mariborski nadškofiji. Pri nas se je celo zgodilo, da kaplan tistih 35 besed namenjenih opravičilu za dogodke v mariborski nadškofiji sploh ni prebral. Zakaj, se sprašujem? Se je počutil nelagodno? Ali verniki nismo vredni niti tako kratkega opravičila in moramo slepo zaupati cerkvenim predstojnikom? Mislim da so taki časi že mimi. Zaslužimo si jasnega vpogleda v stanje, jasne razlage, kaj se je v tem letu na tem področju naredilo in kaj še načrtujejo. Strinjam se s patrom Bogdanom Knavsom, s stvarmi, ki jih je v pismu izpostavil in nelagodno mi je, da najvišji cerkveni predstavniki ne priznajo svojih napak, se zanje ne opravičijo, zanje nihče ne odgovarja in ne predstavijo svojih ukrepov vernikom. Mislim, da so vsaj to dolžni narediti, pa ne samo zaradi nas vernikov, ker mi bomo že požrli marsikaj, saj naša vera temelji na Jezusu, temveč tudi zaradi podobe, ki jo s tem Cerkev sporoča javnosti.

Imamo novo vlado

Po dobrih dveh mesecih imamo tudi mi ponovno vlado s polnimi pooblastili.
Vsi se zavedamo, da bo ta mandat še posebej težak, da je pred nami obdobje reform.
Upam, da bo vlada sposobna speljati ključne reforme in, da nas ne popelje z njimi nazaj v obdobje pred gospodarsko krizo.
Sedaj imamo zlato priložnost, da z reformami preidemo na novo stanje, na nove razvojne cilje, ki bodo okoljko naravnani, trajnostni in bodo omogočali blaginjo vsem ki bodo za to kaj naredili, ne le elitam.

Zakon je zakon!

Včeraj sva skupaj z ženo ugotovila, da je res lepo, da vsa midva poročena! Pogovarjala sva se o dveh filmih, ki sva jih v zadnjem času gledala, o odnosih, o knjigah, ki sva jih brala, o preizkušnjah, ki nas v življanju doletijo.
Ugotoila sva, da se večina filmov konča tam, kjer bi se v resnici morali začeti. Filmi se končajo s poroko.

Kakšno zavajanje! S poroko, bi se morali filmi šele začeti! Ker po poroki se šele začne pravi film, pravo življenje, katerega temelje si seveda postavimo v času skupne hoje. Kot si pripravimo teren pred poroko tako lahko po poroki plešemo, ne glede na to kakšna je glasbena podlaga. Včasih je glasba bolj divja, včasi mirna, včasih taka, da je ne slišišt takoj, spet drugič pa ti takoj pride v uho. Če se pred poroko na to pripraviš in veš, da če te kej presenti, bo tvoj zakonec stal ob tebi, se s skupnimi močni lahko prilagodiš vsem zvrstem glasbe. Zakon je res zakon!

Čas za zakonca

Koliko časa na dan (teden, mesec, leto) naj zakonca namenita drug drugemu? Kaj to sploh pomeni nameniti čas zakoncu? Ali to pomeni, da si načrtno vzameta čas za pogovor, za skupne dejavnosti, za počitek, rekreacijo, delo in sprostitev?
Zagotovo so to zelo pomembni dejavniki, ki si jih morata zakonca smiselno urediti glede na ostale obveznosti, morata si točno odmetiti čas zase in se posvetiti drug drugemu, pa če le za 10 minut. Naj bo to čas podarjanja in izražanja ljubezni do sozakonca. Čas, ki utrjuje medsebojno povezanost.

Jaz čas za zakonca ne odmerjam glede na uro, dan, teden, mesec, leto. Jaz sem za zakonca se ob poroki odločil. Odločil sem se, da ženi posvetim ves svoj čas, ki mi še ostaja na voljo, da ga preživim z njo, da bom vedno ob njej. Zato tudi, ko fizično nisem prisoten ob ženi, je moj čas namenjen njej in zanjo, za najino družino, za najino zakonsko rast. 

Reševanje ekonomske krize

Cel svet se ubada z reševanje ekonomske krize, tečaji delnic in denarnih valut se gibljejo gor in dol, z različnimi ukrepi jih držimo nad površjem, nobeden pa si ne upa pogledati resnici v oči.

Za krizo smo si krivi sami! Sami smo si krivi, ker živi na kreditih in na leazinginh.
Težko si priznamo in še težje sprejmemo, da živimo na preveliki nogi, da živimo na račun naših otrok, na račun tistih, ki jih (še) ni. Potrebna je sprememba mentalitete, sprememba odnosa do materialnih dobrin in do življenja.
Danes za otroke ni prostora pa čeprav so samo otroci tisti, ki nas lahko rešijo iz te krize. Vprašali se boste ali je z mano vse v redu? Ja je, če želimo rešitve, moramo imeti radi otroke in jih sprejeti. Otroci pomenijo zagon gospodarstva, zaradi otrok se poveča potrošnja, otroci so uporabniki storitev in na koncu so otroci tudi delavci. Na prvi pogled mogoče rešitev ni najbolj logična in jasna, toda tehten razmislek pokaže, da je najboljša rešitev krize sprememba demografske politike in s tem demografske slike "razvitega" sveta. Vlade bi morale spodbujati rodnost in olajšati možnosti razvoja in delovanja malih in mikro podjetij na lokalni ravni. Prosti pretok blaga, ljudi in storitev bi moral postati realnost. Sprva bi bil to velik šok za številne družbene sisteme in gospodarstva vendar bi na dolgi rok zadeve mogoče delovale. Težko je namreč s takim tempom nadaljevati hlastanje za dobičkom in nenehno gospodarsko rastjo.
 

Terminator & Rocky

Običajno v filmih onadva druge spravita v bolniščnično oskrbo, včasih pa jo tudi onadva potrebujeta. Taki prizori pa so unikatni.

Na čim hitrejše okrevanje!
(vir: http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-sotrpina-arnie-in-sly-skupaj-na-popravilo-ramena/276451)

Dobra knjiga

Na leto preberem vsaj 12 knjig, zagotovo več toda točnega štvila ne vem.
V soboto sem po dolgem času zavestno prebedel pol noči ob knjigi - Bela kot mleko, rdeča kot kri. Že dolgo me ni kakšna knjiga tako pritegnila v branje (razen knjigi Cena, ki sem jo plačal in Frančiškan v SS).

Kjiga je napisana na tako preprost in logičen način, na način, ki mi je blizu. Obsega starostno obdobje odraščanja, katerega ne dolgo nazaj se bil del. Ukvarja se s prijatelstvom, šolo, ljubeznijo, iskanjem smisla, trpljenjem, pravičnostjo, usodo, vero, nogometom in z vsem s čimer se mladostniki ukvarjajo. 

Preprosto knjiga, ki jo priporočam vsem predvsem zaradi vsebine in sporočilnosti.

Za predokus pa samo dva citata iz knjige:

"Samo kdor prenaša tvoj smrad te zares ljubi."

 "Ljubezen ne obstaja zato da nas osreči, temveč zato, da nam pokaže, koliko smo sposobni prenašati bolečino." 

Stopnje moškega razvoja

Moški mora v svojem življenju prehoditi pot, ki ga bo popeljala do tega, da bo popolnoma zgrajen moški. Pot, ki jo moški prehodimo je sestavljena iz različnih faz oz. obdobij, za vsako obdobje so značilne posamezne lastnosti in traja določeno število let z odstopanjem v plus ali v minus za nekaj let. 

Težava nastane, ko moški ni sposoben prehoditi celotne pot, ko se zaradi različnih dejavnikov, ki so lahko tako notranji kot zunanji in lahko izhajajo največkrat iz njegovega odnosa do svojega očeta, moški ustavi na določeni stopnji. Na tej stopnji nato vztraja tudi, ko je že čas, da bi prešel na naslednjo stopnjo. Takrat se pa pojavijo težave, ki smo jim v današnjih časi priča pri vedno večjemu številu moških. Težave s sprejemanjem odgovornosti, težave s samostojnostjo, težave s samozavestjo, težave z agresijo, posesivnostjo, ljubosumjem, zlorabami, ... 

Faze skozi katere moškega pelje razvoj pa so naslednje in se lahko tudi deloma prekrivajo: 

- otroštvo (do 13 let): čas čudenja in odkrivanja, čas, ko moraš moški biti "ljubljeni sin", punčica očetovega očesa; 

- faza kavboja (od 13 do 20 let): to je obdobje potrjevanja, obdobje ko moški išče odgovor na vprašanje "Ali imam to kar moram imeti, ali sem pravi?", za tem leži želja po tem, da dobimo očetovo priznanje, ljubezen, da smo mu v veselje. To je čas učenja na terenu, čas velikih avantur, preizkušenj in tudi čas trdega dela. Je čas izzivov, nevarnosti, čas ko moški ugotovi, da je "ta pravi", da ima vse kar potrebuje;

- faza vojščaka (od 18 do 35 let): moški bo za vedno vojščak, vsak moški nosi v sebi to podobo. Vojščak ima misijo, ima cilj, s sovražnikom se spopade odprto in se ga nauči premagati. Nauči se (notranje) discipline in nič ga ne odvrne od njegovega cilja. Ključni pomen je, da v tem obdobju dobi misijo - cilj, da se nauči bojevanja za svoje "kraljestvo", mora se naučiti živeti pogumno, prevzeti pobudo, biti aktiven in iti v boj! Šele takrat je zrel za naslednjo stopnjo;

- faza ljubimca: ljubimec mora ponuditi svojo moč ženski (ne pa, da iščejo pri ženski moč, ali kot se dogaja, da moški, ki na prejšnjih stopnjah niso našli odgovorov, iščejo na tej stopnji odgovore pri ženski. Ženska moškemu nikoli ne more ponuditi odgovora in dati smisla življenja moškemu, le tega mora moški najti že prej)! To je čas, ko se moški odpre lepoti in strasti, ljubezni do življenja, postane romantik, odkrije glasbo in literaturo, odpre se mu nov razvoj na duhovnem področju. Šele tedaj, ko moški tudi duhovno dozori je sposoben naslednje stopnje; 

- faza kralja: moški postane kralj svojega kraljestva. Težava vodenja v današnjih časih izvira iz tega, da moški niso(nismo) pripravljeni na ta izziv, na izziv vodenja in upravljanja. Svoj vpliv mora moški v ponižnosti uporabljati za dobrobit ostalih. Ve da svoje avtoritete ne sme uporabiti za svoje privilegije. V tem obdobju moški postane kralj, ki si zgradi okoli sebe družbo mladih vojščakov, je oče mladim moškim; 

- zadnja stopnja je faza modreca: to je sivolasi oče z veliko znanja in izkušenj, katerega namen je, da svetuje ostalim. Njegovo kraljestvo se zmanjšuje, odstopi od funkcij, ki jih je zasedal kot kralj, toda njegov vpliv še vedno ostaja ali pa se celo poveča. Svoj čas mora nameniti mentorstvu mladih moških. V tem obdobju veliko moških začuti, da je njihov čas potekel, v resnici pa je lahko to čas največjih prispevkov in največjih darov. 

Skrajno zanimivo, poučno in uporabno!

(povzeto po Johnu Eldredgeju)

Zajec išče svojo mater

To je še eden izmed starih istrskih rekov, ki se ga uporabi takrat, ko želimo povedati, da je zelo mraz.

It's my life...

Za mojo sestro, za spodbudo.

Ona že ve zakaj! :)

Noben volk še ni pojedel zime!

To je star slovenski - istrski rek, ki v letošnji zimi še posebej velja.

Ko smo že vsi bili prepričani, da letos pravega mrazu ne bomo občutili, je le ta pokazal zobe.

Burja piha, temperature padajo, led se dela.
Zdaj čakamo le še na sneg!

Vzgoja (otrok) moških?

Trenutno berem knjigo, ki mi jo je posodil prijatelj. Naslov knjige je The way of the wild at heart in predstavlja nadaljevanje knjige The wild heart, avtorja Johna Eldredge.

Da sem se lotil branja je bil razlog predvsem v tem, da mi je bila prva knjiga zelo všeč. Pri tej knjigi pa sem potreboval kar nekaj časa, da me je potegnila vase in da sem resneje pristopil k branju (najverjetneje je eden izmed razlogov tudi to, da me že počasi peče vest, da imam knjigo že toliko časa na izposoji).

Danes sem prebral zelo zanimivo trditev in sicer, da mora imeti otrok ( v tem konkretnem primeru sin, ker se vzgoja hčera razlikuje od vzgoje sinov in tudi njune potrebe so različne) vseskozi občutek brezmejne ljubezni, ki mu ga mora dajati oče, hkrati pa mu mora tudi pokazati, da on ni središče sveta, in da se vse življenje ne odvija samo okoli njega.

S to trditvijo se strinjam, še posebej če pomislimo na t.i. odsotnost moškega v sodobni družbi, na odsotnost očetov. (Na tem mestu se ne želim ubadati z t.i. emancipiranimi ženskami oz. modernimi ženskami, ki bi najraje prevzele oz. prevzemajo vlogo moškega, ki ne morejo vzpostaviti zrelega odnosa z moškim spolom ali ker moških enostavni ni, ali ker moških ne pustijo do sebe ali pa ker so vsi ta pravi moški že zasedeni ali pa še kakšen drugi razlog bi se lahko našel in mislim, da je ta tema vredna posebnega zapisa). 

Prepričan sem, da je trditev avtorja knjige resnična. Le otrok, ki bo čutil brezmejno ljubezen staršev (očeta) in, ki bo hkrati vedel, da on ni središče sveta.

Samo na tak način lahko vzgojimo odraslega moškega. Moškega, ki se zaveda, da je ljubljen, da je na svetu z namenom, moškega, ki ve kaj hoče, ki je samozavesten, spoštljiv, potrpežljiv, ne izrablja svoje moči, se je pa zaveda in jo zna pravilno uporabljati. Moškega, ki ve komu lahko zaupa in je zaupanja vreden. Še bi lahko našteval vendar vsak najboljše ve ali je on sam tak moški kot si želi biti ali je le ujet v moško telo, ki ne bo nikoli dosegla ideala moškega in se bo vedno trudi biti tak kot okolica pričakuje oz. želi, da je.

Moški potrebujemo disciplino in svobodo! To dvoje pa je pri vsakem pravemu moškemu neločljivo povezano.

Srčno upam, da bom kos nalogi, da bom tako oče, ki bo svojima otrokoma (in tudi tistim otrokom, ki jih upam bom še imel) znal pokazati, da sta (so) brezmejno ljubljena(i) in da jima (jim) zaupam, hkrati pa kima (jim) bom znal postaviti varen okvir, da bosta lahko razvila vse svoje možnosti, da bosta svobodna.