Preteki vikend sem si ogledal predstavo Dve nevesti, ki jo je napisal Cvetko Golar, na isti dan pa je potekala tudi proslava ob priključitvi Primorske k matični domovini. Ikonografija obeh prireditev ne bi mogla biti bolj različna. Na prvi se je praznovalo ljubezen, poštenje in slovenstvo, na drugi pa se je praznovalo komunistično revolucijo. Zakaj ne sodijo totalitarni simboli na državne proslave sem že pisal tule. Zakaj pa smo Slovenci tako nesamozavestni, nacionalno nezavedni in tako malo ponosni na svojo domovino pa se sprašuje tudi pisatelj Boris Pahor, ki so mu v nedeljo pripravili praznovanje 100 letnice na dvorcu Zemono. Vprašal je, zakaj Primorska ne praznuje praznika priključitve k matični domovini, saj na poti iz Trsta do Zemona ni videl nobenih zastav. V Italiji bi bilo na tak praznik vse polno zastav. Mogoče ni bilo slovenskih zastav, ker bi raje mahali z Jugoslovanskimi? Ali pa le zato ker nas je strah da bodo sosedje mislili, da smo nacionalisti. Mi pa to že nismo in zato na državni praznik ne izobesimo slovenske zastave! Primorci vstanejo ob pesmi Vstala Primorska, zato ker to ponazarja odpor proti fašizmu (tu vstanem tudi jaz), ne pomislijo pa na to, da ponazarja to tudi komunistično revolucijo (tu pa se usedem) in vse njene posledice, da je to revolucionarna nasilniška pesem, ki ne sodi v moderno Evropo.
Slovenci smo res smešni, bojimo se sami sebe in svojega rodu se sramujemo, poveličujemo pa individualizem in tiste, "ki se znajdejo", četudi mimo zakonov, bolj kot so lumpi bolj jim ploskamo in še raje sledimo. Naše sodstvo in policija pa nauspešno spremljata in z neukrepanjem podpirata, delovanje teh, ki se znajdejo. Podpiramo in živimo pretekle vzorce, ki jim je zgodovina že odredila svoje mesto in prav tako so jim svoje mesto odredile tudi vse demokratične evropske države. Le Slovenci tega nismo sposobni. Še vedno imamo ulice in trge poimenovane po revolucionarnih zločincih. Ali imamo tako malo nacionalne zavesti in ljubezni do domovine, da se to zrcali tudi v naši himni? Ta je tako zelo odprta, širokogrudna in svetovljanska. Toda državi, ki nima razčiščenih pojmov, tudi taka svetovljanska himna ne pripomore veliko. Najprej bi se morali zavedati, da besedilo naše himne ne velja le za vse narode temveč za vse ljudi (Žive naj vsi narodi), tudi za tiste, ki imajo drugačno mišljenje od našega. Tudi za tiste, ki so bili po vojni zločinsko pobiti in za vse njihove svojce. A je težko brati te besede, če se z njimi ne strinjaš? Himna naj bi bila namenjena tudi temu, da vzbudi v človeku narodno zavest in domoljubna čustva ter povelučuje domovino. Naša himna niti z besedo ne omenja Slovenije, za razliko od večine ostalih narodov, ki jim ni težko v himni opevati vrline svoje domovine (Italija, Hrvaška, ...). Naša himna poveličuje vse narode, le lastnega ne, je napitnica in poje hvalo drugim, Slovenec pa obmemogel od pijače benti nad svojo usodo. Zato podpiram iniciativo, da se himni doda še eno kitico.
Mogoče pa bi morali razmisliti celo o tem, da bi himno zamnejali s pesmijo Slovenc sem. Toda to bi bilo najverjetneje že preveč nacionalistično, da bi morali to pesem peti, kaj šele, da bi se je otroci v šoli učili...
Na koncu predstave Dve nevesti, je moški pevski zbor (Škofjeloški oktet) zapel pesem Slovenc sem, nihče od navzočih ni vstal, pa bi bilo prav, da bi vsi stali in vsi peli.
Šele, ko bomo znali sami sebe vrednotiti in ceniti, bomo lahko bili enakopravni v odnosu do drugih.
Za ponazoritev, še praktični primeri:
Slovenec sem:
Himna Slovenije:
