Obljuba dela dolg in če se dolga čim hitreje ne znebiš lahko zelo naraste. Eden izmed takih dolgov je blog za Matevža. Matevž je pred dvema mesecema odkril da pišem blog in od takrat je moj redni bralec, kritik, spodbujevalec, izmenjevalec mnenj itd. Hvala ti za to! Takrat sem mu tudi obljubil, da mu bom v kratkem povetil en zapis na blogu. Torej Matevž ta zapis je zate. Predvsem zato, ker sem tudi zaradi tebe uresničil eno izmed stvari, v kateri najdem veselje, tek.
Matevž mi je na začetku letošnjega leta predlagal če bi se udeležil teka trojk. Ker sem ponavadi vedno za take športne podvige sem se mu pridružil in skupaj sva prepričala tudi Sašota. Tako so se začele naše priprave. Če se dogovoriš z nekom za en podvig te dogovor veže, da za dosego cilja vložiš več napora, kot bi ga morda sicer, če bi se za sodelovanje na teku odločil sam. Priprave na tek so potekale individualno glede na to koliko si je vsak imed trojice odtrgal časa za trening. V tem času (od 20.2.2013) sem za trening pretekel okoli 61 km. Največja zanimivost vsega skupaj pa je bila to, da do sobote nismo skupaj pretekli niti metra. Tako smo se v soboto zjutraj vsi trije zbrali skupaj na štartu 57. teka trojk na 12,5 km in čez malo več kot eno uro smo skupaj pritekli skozi cilj vsi blatni, premočeni in v pričakovanju bolečin v nogah v naslednjih dneh.
Hvala ti, Matevž, za to spodbudo, da smo se udeležili teka, da smo na ta način lahko pokazali in utrjevali svojo voljo, potrpežljivost, vstrajnost, prijateljstvo in pripravljenost, da vsak izmed trojice prispeva svoj maksimum za uspeh celotnega moštva. Hvala tudi Sašotu. Če želita lahko že začnemo s pripravami na naslednji tek.
