Pogoltniti ali ne?

Definitivno ne!

Včeraj sem prvič in upam da tudi zadnjič v življenju pogoltnil zobotrebec!
Za kosilo sem jedel sarmo, ki je bila prebodena z zobotrebcem, ki ga žal nisem opazil. Ko sem en kos sarme dal v usta sem zraven dal tudi 3/4 zobotrebca in ga pregriznil. Mislil sem, da sem pregriznil del korena zeljnatega lista in se nisem sekiral. Vse skupaj sem pogoltnil in šele takrat sem opazil mojo zmoto. Na krožniku sem namreč videl preostalo 1/4 zobotrebca. 
Cel dan sem nato upal samo, d ase naslednje jutro zbudim, in da iz mojih prebavil ne nastane kakšna krvavica. Poleg tega pa me je cel dan nekoliko zbadalo po trebuhu (upam da samo psihosomatsko), ker me še sedaj občasno zbode. Upam, da je zobotrebec sicer že našel svojo pot ven iz črevesja in da se ni kje skril.
Od sedaj naprej bom bolj pazljivo jedel, večkrat prežvečil hrano in pazil na svoj želodec, ki žal ni iz "rostfreja".
Tale Mlakarjeva pesem pa je vseeno legendarna in pri taki pojedini brez zobotrebcev, bi se jim tudi jaz pridružil. :)

p.s.: na internetu sem zasledil, da so ljudje zaradi tega že tudi umirali, pa veliko sem se naučil o zgradbi naših prebavil in o želodčnih sokovih! ;)

Nedokončane misli

Novemu blogu na pot! 

Uspešno pisanje in doziranje po kapl(j)icah, da ne pride do prenasičenja...
Pa še bolj uspešno branje...

LP

P.s.: Že sem želel zaključiti s pisanjem, ko sem pogledal naslov in oba stvaka, ki sem jih napisal, oba sem končal s tremi pikicami, kar zelo ustreza naslovu.
Zato sem se odločil, da bo tu prostor za vse tiste nedkoknčane misli, ki jih nikoli ne izrečemo, nikoli ne razmišljamo o njihovi uresničitvi in ostajajo neizdelane, nepredebatirane, nenapisane in izginejo v pozabo.
Naj se misli slišijo!